SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor danes z internirankami in mladimi o soustvarjanju prihodnosti in grozotah preteklosti, ki jih nikdar ne smemo ponoviti: »Ohranjati mir je naša dolžnost«

Ljubljana, 13. 6. 2022 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes dopoldan v Predsedniški palači priredil pogovor z naslovom »Ohranjati mir je naša dolžnost«.

Predsednik republike je ocenil, da živimo v času, ko se moramo ponovno spomniti, da trajen mir ni samoumeven in neminljiv, temveč si moramo zanj vsi skupaj nenehno prizadevati. Na to našo skupno dolžnost nas opominjajo preživeli pričevalci druge svetovne vojne, ene izmed najtemačnejših obdobij v zgodovini človeštva.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes dopoldan v Predsedniški palači priredil pogovor z naslovom »Ohranjati mir je naša dolžnost«.
Foto: Katja Kodba/STA

V pogovoru z dijakinjami in dijaki iz Slovenije in zamejstva so sodelovali pričevalke in pričevalca:

- Elza Maurič Kumar, interniranka v taborišču Auschwitz in Ravensbrück, priljubljena dolgoletna učiteljice na Osnovni šoli Deskle;
- prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva ukradenih otrok;
- Valerija Skrinjar Tvrz, partizanka, šifrantka legendarnega komandanta Frante v bojih na Menini planini, učiteljica, novinarka, begunka iz Sarajeva, pisateljica;
- Tončka Senčar, izgnanka, dolgoletna članica odbora Društva izgnancev Koper;
- Janez Deželak, vrsto let član Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije, sedaj predsednik Taboriščnega odbora Auschwitz.

Prisluhnilo jim je okoli 100 dijakinj in dijakov iz Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, Šolskega centra Nova Gorica, Gimnazije Jožeta Plečnika, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter Ekonomske šole Ljubljana.

Elza Maurič Kumar, interniranka v taborišču Auschwitz in Ravensbrück, priljubljena dolgoletna učiteljice na Osnovni šoli Deskle
Foto: Katja Kodba/STA

»Poglejte, kakšno naključje je danes. 13. junij ob 11. uri. Prav na ta dan leta 1944 ob 11. uri je vlak, s katerim sem se odpeljala v Auschwitz, odpeljal z goriške postaje,« je s pretresljivim spominom pogovor začela Elza Maurič Kumar. Nadaljeval je prof. dr. Janez Žmavc in poudaril, da čas teče in spomini bledijo, zgodovina pa ima moč, da ohrani vsa dejstva.

prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva ukradenih otrok
Foto: Katja Kodba/STA

»Ko gledam vas, vidim sebe. Nisem bila starejša, ko je okupator zasedel Slovenijo – prišli so Nemci,« je mlade nagovorila Valerija Skrinjar Tvrz in dodala, da ne smemo dovoliti, da se nam v srca vtihotapita sovraštvo in nestrpnost.

Valerija Skrinjar Tvrz, partizanka, šifrantka legendarnega komandanta Frante v bojih na Menini planini, učiteljica, novinarka, begunka iz Sarajeva, pisateljica
Foto: Katja Kodba/STA

Tončka Senčar, izgnanka, dolgoletna članica odbora Društva izgnancev Koper, je med drugim dejala: »Srečna sem. Mislim, da v imenu vseh nas, starejših, lahko rečem, da se dobro počutimo med vami. Verjamemo, da na mladih svet stoji. In danes boste slišali veliko, kar v zgodovinskih učbenikih ne boste našli.«

Tončka Senčar, izgnanka, dolgoletna članica odbora Društva izgnancev Koper
Foto: Katja Kodba/STA

Mlade je nagovoril tudi predstavnik ukradenih otrok Janez Deželak, že vrsto let član Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije, sedaj predsednik Taboriščnega odbora Auschwitz, ki je bil kot otrok z družino odpeljan v taborišče Auschwitz, od koder so se vrnili otroci in mama, oče pa je tam umrl. Danes vodi ekskurzije v Auschwitz in z mladimi deli svoje izkušnje.

Janez Deželak, vrsto let predsednik Odbora internirancev pri ZZB NOB, sedaj predsednik Taboriščnega odbora Auschwitz
Foto: Katja Kodba/STA

Dijakinje in dijake je zanimalo, kaj je pričevalcem dalo moč, da so lahko preživeli grozote, ki so se dogajale v koncentracijskih taboriščih. Vprašali so jih, ali so kdaj imeli težave spregovoriti o teh grozotah in jim izrazili globoko hvaležnost, da so jim danes lahko prisluhnili. »Hvala, da smo vam lahko prisluhnili in izvedeli, kako drugačna in težka je bila vaš mladost v primerjavi z našo,« je vidno ganjena dejala dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Mladi so se strinjali, da pričevanja ne smejo biti pozabljena in se moramo iz njih veliko naučiti o življenju.

Predsednik Pahor danes z internirankami in mladimi o soustvarjanju prihodnosti in grozotah preteklosti, ki jih nikdar ne smemo ponoviti: »Ohranjati mir je naša dolžnost«
Foto: Katja Kodba/STA

»Ljubezen daje moč. Ko se vate pretihotapi sovraštvo, na stvari in ljudi gledaš drugače. Vsi smo ljudje. Zakaj bi sovražili nekoga? Potrebno ga je razumeti. Če bi se med seboj razumeli, ne bi bilo vojn,« je ob koncu pogovora mladim dejala Valerija Skrinjar Tvrz in dodala: »Mir in svoboda nista za zmeraj. Sta kot majhen otrok, ki ga je treba negovati.«

Predsednik Pahor se je pričevalkam in pričevalcema zahvalil, da so sprejeli njegovo vabilo. Pogovor je sklenil z Antigoninim klicem, “ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.” V znak hvaležnosti in globokega spoštovanja je pričevalkam in pričevalcema podaril posebno protokolarno darilo, Kogojevo ptico hvaležnosti.

Naj spomnimo, predsednik republike je prvega v vrsti podobnih pogovorov in srečanj pripravil 9. januarja 2015 ob obeležitvi 70-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter konca 2. svetovne vojne. Tokratni pogovor je potekal po koncu konference o prihodnosti Evrope, ki se žal ponovno sooča z vojnimi razmerami v eni od držav na njenih tleh.

9. maja letos, na dan Evrope, se je sklenila konferenca o prihodnosti Evrope. Predsednik Pahor je v času trajanja konference vodil številne pogovore o viziji prihodnosti v naši skupni evropski domovini. Sklepni del konference je pretresla vojna v Ukrajini in prekinila več desetletno obdobje miru in varnosti, ki ga je Evropska unija zagotavljala na evropski celini.

Predsednik Pahor je konec maja v sklopu svojega uradnega obiska na Poljskem obiskal muzejski kompleks koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, udeležil pa se je tudi komemoracij ob 70. (2015) in 75. obletnici (2020) osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau in v svojo delegacijo obakrat povabil slovenske interniranke v tem taborišču. Številne med njimi so se tedaj prvikrat vrnile kraj, v katerem so pred desetletji preživele gorje.