Govor predsednika republike na osrednji državni proslavi ob Cankarjevem letu

Ljubljana, 10. 12. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil osrednje državne proslave ob Cankarjevem letu v Cankarjevem domu na Vrhniki. Predsednik Pahor, ki je tudi predsednik Častnega odbora za počastitev 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, je bil slavnostni govornik na proslavi.


V nadaljevanju objavljamo govor predsednika republike. Velja govorjena beseda!

"Svečana akademija, visoki gostje, ekscelence, dame in gospodje.

Lansko leto je bilo razglašeno za leto reformacije, oziroma Trubarjevo leto. Letošnje pa je posvečeno Ivanu Cankarju. Dvema velikanoma in genijema slovenstva.Trubar je pred skoraj pol tisočletja utemeljil slovenski jezik, Cankar pa ga je stoletja pozneje najbolj razkošno razvil na vrhu literarnega Parnasa. Slovenci smo bili med prvimi narodi na svetu, ki so dobili prevod Biblije v materin jezik. Naše korenine so veliko globlje kot običajno mislimo. Iz njih so izrasli številni mogočni, tudi literarni presežki, kot je Cankar, ki nas delajo primerljive s kulturno in sicer najbolj razvitimi narodi.

Kot predsednik častnih odborov za počastitev obeh važnih mejnikov našega narodnega razvoja imam nocoj čast poročati slovenski javnosti, da so številne čudovite prireditve širom naše domovine močno okrepile našo pripadnost, samozavedanje in samozavest. Stremljenje k samozavesti Slovencev je bilo nenazadnje Cankarjevo življenjsko poslanstvo. Cankar bi bil zato spričo tega presrečen in ponosen.

Ivan Cankar je največji slovenski pisatelj. Njegov umetniški opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je tudi pesmi, a je pesniško prvenstvo prepustil svojemu sodobniku Otonu Zupančiču. Zapuščina Cankarjevih črtic, novel, povesti in romanov, esejev in dram pa je brez primere v slovenski literarni zgodovini. Ko sem pred dnevi vprašal akademika Kosa, katera od Cankarjevih dram, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski ali Hlapci, se mu zdi najbolj pomembna, je kratko pomislil in odgovoril, da »so najbolj pomembne vse tri«.

Dame in gospodje, pisatelj Ivan Cankar je razvil slovensko pripovedništvo do najvišje umetniške vrednosti, slovenska dramatika pa se z njim lahko primerja z evropsko in svetovno. Njegovo delo ima brezčasen pomen. Zato je vznemirljivo za sedanja premišljanja. Cankar je seveda opisoval družbo svojega časa. Neusmiljeno je bičal njeno moralo, pohlep in hinavščine vseh vrst. A po svoje je to tudi družba našega časa. Danes glede vsega tega Cankar ne bi bil brez dela. Do oblasti je bil neprizanesljiv. Le kaj bi, si mislim, danes napisal o meni?

Cankarjeve zgodbe so pogosto žalostne, literarno sijajno opisujejo nesrečne ljudi in na nek način tudi nesrečno družbo. Vendar, pozor. Cankar ni bil pesimist. To je tudi sam večkrat izpovedal. Cankar je sebe imel za optimista in je verjel, da prikazovanje slabosti vodi do njihovega odpravljanja. Razložil je, da pač izpoveduje svoj optimizem v satiriki, tragiki in paradoksu. Pesimisti ne ustvarijo tako impresivnega in obširnega umetniškega opusa. Pesimisti ne delajo, ampak se pritožujejo nad usodo. Cankar pa je prikazoval malega človeka, ki upa, ki verjame. Cankar je verjel v bodočnost naroda.

Ivan Cankar je prelomno posegel v literaturo, umetnost in kulturo svojega časa. S svojimi stališči, ki so bila izvirna in so še vedno lahko intelektualna in pomenljiva, pa je lahko vplival tudi na politiko. V mladostnih ljubljanskih letih, ko je objavljal prva literarna besedila, je hotel biti samo umetnik. Kot njegovi pesniški vrstniki iz kroga slovenske moderne, ni maral politike, češ da, »s politiko ni vse skupaj nič«. Toda po uspešnem vstopu v javno, kulturno in literarno življenje je spoznal, da ne more ostati zunaj socialnih in politični dogajanj takratne slovenske družbe. V zadnjih letih se je dokopal do spoznanja o legitimnosti vseh političnih sil in nujnosti njihovega sodelovanja.

Za današnji čas se mi zdi pomemben njegov apel, da je politična prihodnost Slovencev v poštenem tekmovanju vseh strank, ki pa jih mora voditi edinole prizadevanje za skupni cilj. Po njegovem mnenju je ta cilj le svoboda slovenskega naroda, kot enakovrednega med drugimi evropskimi narodi. Če kdo, potem je Cankar v tistem času, seveda na svoj izkustven način, razmišljal o slovenski samostojnosti. S kančkom dovoljenega pretiravanja bi lahko rekli, da ji je osvetljeval pot.

Dame in gospodje, letošnje Cankarjevo leto smo dobro izkoristili, da se ob umetniški besedi in kritični misli Ivana Cankarja med seboj povežemo. Sprejmimo Cankarjev apel in poglobimo našo ljubezen do slovenske domovine, slovenskega jezika, kulture in umetnosti.

Bodimo kritični, vendar optimistični. Ne spreglejmo nesrečnih usod, a ne bodimo vsled tega apatični. Dajmo življenju priložnost, in spodbujajmo eden drugega. Ali, kakor je zapisal Ivan Cankar že daljnega leta 1909 v starodavni pripovedki Kurent »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: tod bodo živeli veseli ljudje«.

Hvala za vašo pozornost in lep večer še naprej."


Predsednik Pahor slavnostni govornik na državni proslavi ob Cankarjevem letu
Foto: Nebojša Tejić/STA