Predsednik republike v Celju: "Spremeniti moramo dojemanje, da je starejša generacija družbeno breme"

Celje, 1. 6. 2017 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes na povabilo Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije udeležil slavnostne akademije ob obeležitvi 30-letnice delovanja programa Skupine starih ljudi za samopomoč. Današnja slavnostna akademija je vrhunec praznovanj in najštevilčnejše srečanje vseh, ki so tako ali drugače del mreže prijateljstva in medsebojne pomoči, ki se je spletala v zadnjih tridesetih letih.

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil slavnostne akademije ob obeležitvi 30-letnice delovanja programa Skupine starih ljudi za samopomoč
Foto: Nebojša Tejić/STA

Program temelji na prostovoljnem delu, ključni za njegovo delovanje pa so ljudje, ki delujejo s srčnostjo, veliko dobre volje in zagnanosti, potrpljenja in strpnosti. V Sloveniji deluje kar 489 takšnih skupin, ki jih vodi 807 prostovoljk in prostovoljcev, tedensko pa se v okviru skupin srečuje 4352 starejših. Program koordinira Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije, gospa Zorica Škorc, predsednica zveze, pa je uvodoma tudi pozdravila več kot tisoč (1000) zbranih v dvorani Golovec v Celju.

Gospa Škorc se je v nagovoru spomnila začetkov delovanja skupin, ki segajo v leto 1987, in številnih dosedanjih aktivnosti doma in v tujini. Zahvalila se je članom skupin, njihovim voditeljem in strokovnjakom, ki s svojim delovanjem krepijo socialno mrežo starih ljudi in spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, s čimer se tudi srednja generacija pripravlja na lastno starost. Delo v skupinah temelji na načelu samopomoči in skladno s strokovnimi izhodišči zveze. Člani skupin in prostovoljci so primer, kako biti in ostati človek z veliko začetnico, je dejala gospa Škorc in se zahvalila prostovoljcem za delo, ki ga opravljajo.

V kulturnem programu so nastopile izjemne mlade pevke zbora Junior Carmina Slovenica. Z muzikalom Škatlica z gumbi so prikazali bogastvo izkušenj in zgodb, ki jih starejše generacije prenašajo na mlade. S srčnostjo in iskrenostjo je vse navzoče ganila dr. Sanela Banović, zdravnica na gastroenterološkem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Poudarila je pomen osebnega stika, ki izboljša kakovost življenja v vseh obdobjih. Slovesnost je s svojim nastopom sklenila vokalna skupina Sonus.

Predsednik republike je častni pokrovitelj današnje slovesnosti in je imel na akademiji slavnostni govor. Ob tej priložnosti je predsednik Pahor gospe Škorc v luči praznovanj 25. obletnice samostojnosti in mednarodnega priznanja naše države podaril posebno protokolarno darilo, zastavo Republike Slovenije, simbol naše enotnosti, z mislijo: "To darilo je namenjeno prostovoljcem in vsem, ki delujejo za dobrobit starejših ljudi in s svojim delom, srčnostjo in predanostjo delajo našo družbo boljšo."


V nadaljevanju vam posredujemo govor predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v zadnjih 50. letih podaljšalo za več kot 10 let. Po napovedih se bo v naslednjih 50. letih podaljšalo še za šest do sedem let. Pričakovana življenjska doba otrok v Sloveniji, ki so se rodili v letu 2012 je 80 let; deklice lahko pričakujejo, da bodo živele 83 let, dečki pa 77 let. Za tiste, ki so bili v letu 2012 stari 65, se pričakuje, da bodo v povprečju živeli še 21 let.. Prebivalci, ki so danes stari nad 64 let, predstavljajo malo manj kot petino vsega prebivalstva Slovenije (18,4 %), v prihodnjih štirih desetletjih pa se bo ta delež povečal na tretjino (29,5 %). Stopnja aktivnosti je v Sloveniji nadpovprečna, v starostni skupina nad 55 let pa je med najnižjimi. Po podatkih Evrostata 42% naših podjetij ne izvaja dejavnosti za prilagajanje starajoči se delovni sili niti ne izvajajo ukrepov s katerimi bi podaljšali delovno aktivnost starejših.

Verjamem, da vse te podatke dobro poznate, pa vendar jih navajam kot podkrepitev misli, da bije plat zvona za spremembe v družbi. Za prilagoditev različnih podsistemov tako, da bo upoštevano dejstvo, da se naša družba demografsko hitro spreminja. Vedno bolj se kaže, da bodo le spremembe trga dela, izobraževanja, prometne, komunikacijske infrastrukture in socialne države omogočile kakovostno in dostojno življenje vseh. Daljše življenje in spremenjena razmerja med mlado, srednjo in starejšo generacijo vplivajo na posameznika, družine in na celotno družbo. Za uspešno prilagoditev družbe je potreben premik v dosedanjem pojmovanju delovnega življenjskega cikla. Spremeniti moramo dojemanje, da je starejša generacija družbeno breme in pasivni prejemnik različnih oblik pomoči socialne države. Potrebno je spremeniti način razmišljanja in prilagoditi celotno delovanje družbe spremenjenim razmeram. Le tako bomo lahko rekli, da je daljša življenjska doba privilegij in pridobitev razvoja. Le tako bomo lahko v polni meri izkoristili dobrobiti tehnološkega napredka in oblikovali bolj humano družbo vseh nas.

Država se na te spremembe odziva prepočasi. Spomnim se reforme pokojninskega sistema, ki sem jo kot predsednik vlade želel uresničiti leta 2011. Vsi so bili proti zvišanju starostne meje in podaljšanju delovne dobe kot pogoju za starostno upokojitev. Nasprotovali so tako mladi kot stari, delavci in upokojenci. Z referendumom je bila reforma ustavljena. Danes je oboje postalo samoumevno, pa je minilo komaj 6 let. Videti torej je, da se zavedanje o spremembah povečuje in da tudi misel o spremembah ni več tako tuja kot še pred nekaj leti. Pa ne gre le za daljšo delovno dobo. Gre za spremembo v dojemanju dela, tako rekoč za koncept vseživljenjskega dela, ki ga nekateri starejši že živijo ali pa bi ga radi, pa jim formalna ureditev trga dela to otežuje če ne že preprečuje.

Mnogo hitreje kot država se spremembam prilagajajo nevladne organizacije še posebej tiste, ki imajo v svojih vrstah prostovoljce. Ko sem pred časom gostil omizje na temo Izzivi srebrne generacije, sem bil vesel in presenečen nad številnimi programi, ki jih izvajajo za stare.To dokazuje tudi vaše društvo, ki danes slavi 30. letnico delovanja programa Skupine starih za samopomoč. Program, ki ste ga začeli pred 30 leti, je odgovor na nove izzive v sedanji dolgoživi družbi. Starejšim ljudem omogočiti, da ohranijo ali na novo ustvarijo socialno mrežo, ki jim zagotavlja vključenost, potrebno varnost in sprejetost. Številke, ki so mi bile predstavljene so potrditev, da delate prave stvari na pravi način. (Program, ki se kontinuirano izvaja vsak teden, poteka v 489 skupinah, z 807 prostovoljcev in vključeno je 4352 uporabnikov – 60% je starejših od 80 let).

Ideja o programu je zrasla iz vaših potreb, zato živi že 30 let. To so potrebe slehernega, da je vključen v družbeno dogajanje na eni strani in da lahko kaj koristnega postori za drugega. Čestitam vam za vaš jubilej. Zahvaljujem se vam, ker uspešno prispevate k bolj kakovostnemu življenju nas vseh. Želim vam še veliko uspehov tudi v prihodnje.