dr. Anton Mavretič

Srebrni red za zasluge, vročitev 23. junija 2015

Srebrni red za zasluge
za izjemno znanstvenoraziskovalno in inženirsko delo, s katerim je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoruZa izjemno znanstvenoraziskovalno in inženirsko delo, s katerim je pomembno prispeval k sedanjemu vedenju človeštva o planetu Zemlja, Soncu ter medplanetarnem in medzvezdnem prostoru.

Predsednik republike na posebni slovesnosti vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge dr. Antonu Mavretiču
Foto: STA/Daniel Novakovič

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je dr. Antonu Mavretiču vročil odlikovanje srebrni red za zasluge 23. junija 2015 na slovesnosti v Predsedniški palači.

Utemeljitev:

Voyager 1 je avgusta 2013 zapustil naše osončje. Na njegovem instrumentu je v zlato ploščico vgravirano tudi ime dr. Antona Mavretiča.

Dr. Anton Mavretič je s svojim znanstvenim in inženirskim delom prispeval ključno znanje za uspešno uresničitev ciljev plovil ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. Za oba je načrtoval, preizkusil in usposobil instrumente, s katerimi je človeštvo pridobilo številne podatke o Sončevem vetru, njegovi hitrosti, gostoti, temperaturi in tlaku ter plazmi. S temi instrumenti so bili zbrani tudi podatki o interakciji Sončevega vetra s planeti Jupitrom, Saturnom, Uranom in Neptunom ter podatki o virih, lastnostih in morfologiji plazme iz magnetosfere planetov. Obe vesoljski ladji bosta pri hitrosti 30 km/s do prve zvezde potovali približno 38.000 let. V vesolje pa sta ponesli tudi informacije o Zemlji: njene glasove s sporočili v 55 jezikih, pesmi, odlomke klasične glasbe, šume gozdov in človeških glasov, fotografije življenja na Zemlji, moškega in ženske ter človeški DNK.

Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za druga vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX.

Več kot petdeset let že živi dr. Mavretič v Združenih državah Amerike. Tam je dolga leta tudi poučeval nove generacije elektroinženirjev. Vseskozi pa je ohranjal stik s svojo domovino. Vračal se je k svojim v Boldraž pri Metliki, kjer je kot dvanajstletni fantič leta 1946 prvič odkril čudež električne žarnice. Bodi to, kar si, predvsem pa bodi vedno pošten do sebe in do drugih, je njegov življenjski moto.

Dr. Mavretič je med drugim dopisni član SAZU, častni občan Metlike in član Svetovnega slovenskega kongresa. Svoje znanje ljubeznivo deli z zainteresiranimi Slovenci. Del svoje znanstvene dokumentacije je podaril NUK-u, pomemben del knjižnice Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, imel je vrsto predavanj. V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju je odprl razstavo o Voyagerju, za katero je prinesel načrte plovila in originalni rezervni instrument za merjenje Sončevega vetra.

Politični sistemi pridejo in grejo, pravi, pomembno je, da Slovenci držimo skupaj in delamo za enotno Slovenijo. To svoje načelo dokazuje tudi s trdno vpetostjo v življenje v Sloveniji.