Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji počastitvi dneva državnosti

Ljubljana, 24. 6. 2015 | sporočila za javnost, govori

Predsednik republike Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se udeležila osrednje počastitve dneva državnosti. Predsednik republike je imel na prireditvi tudi slavnostni govor.

Predsednik republike in gospa Tanja Pečar na osrednji slovesnosti ob počastitvi dneva državnosti
Foto: Daniel Novakovič / STA



Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji počastitvi dneva državnosti

Velja govorjena beseda!

Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob počastitvi dneva državnosti
Foto: Daniel Novakovič / STA



SPRAVLJENI SMO PRIPRAVLJENI
Sprava ni dogodek, je stanje duha.

Drage Slovenke in Slovenci,
doma in povsod po svetu,
dragi sodržavljani,
ekscelence in prijatelji.

Včeraj smo, sto metrov od tu na tem trgu obeležili sklepne priprave za postavitev osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in povojnih pobojev. Ne gre samo za to, da si spomenik zaslužijo mrtvi. Še bolj gre za to, da ga zelo potrebujemo živi. Sedanje in prihodnje rodove bo nagovarjal k miru, sožitju in spravi.

Spravo in spomenik, ki naj bo večen navdih zanjo, omenjam zaradi dveh zelo posebnih in zelo aktualnih razlogov.

Prvič zato, ker je bila ustanovitev samostojne slovenske države spravno dejanje par excellence. Slovenci smo lahko razglasili in dobesedno obranili lastno državo, ker smo se izognili narodni razklanosti. Glede tega življenjskega vprašanja – državne samostojnosti - smo zavzeto zgradili našo neomajno enotnost in povezanost. Tako smo ustanovili državo.

In drugič, spravo omenjam zato, ker se lahko, kadarkoli v prihodnosti, ne po naši volji, vnovič znajdemo v podobnem položaju kot pred tričetrt stoletja ali pred četrt stoletja. Najbolj vitalne interese našega naroda in države bo tudi tedaj mogoče ohraniti in okrepiti samo pod pogojem, da se izognemo razkolu in znova razvijemo čvrsto sodelovanje kot pogoj enotnosti.

Ni nujno, da bodo v bodoče razmere tako dramatične. A bodo vseeno zahtevale potrebno enotnost. Morda bodo zahtevne na drugačen način. V vsakem primeru pa bo oblikovanje nacionalnega soglasja odločilnega pomena za naš narodni in državni razvoj.

Zato si na predvečer praznika, ki slavi skoraj četrt stoletja od ustanovitve samostojne države, moramo pogumno in odgovorno zastaviti vprašanje. Ali se tudi danes dovolj trudimo oblikovati skupen pogled na prihodnost, da naša enotnost v odločilnih trenutkih zgodovine ne bi bila postavljena pod vprašaj?

Moj odgovor je, da se trudimo zadostno. A, da je to veliko manj, kot v resnici zmoremo. Sami sebi in celemu svetu smo že dokazali, da znamo in zmoremo biti bolj zavzeti, če hočemo. Ali, če parafriziram nekega misleca »Si lahko predstavljate, kaj vse bi lahko naredili, če bi naredili vse tisto, kar lahko?«.

Hočem reči naslednje; kolikor je stvar politične volje, pozivam sebe in vse nas, da se bolj potrudimo za oblikovanje skupnih ciljev. Pri tem je bistveno politično in vsako drugo sodelovanje, ne izključevanje. Predvsem pa smo najprej in predvsem dolžni krepiti medsebojno spoštovanje in strpnost, si medsebojno pomagati in spodbujati.

Skoraj 25 let po ustanovitvi lastne države in po njeni umestitvi v družino držav članic EU in Nato, se soočamo s protislovnimi zgodovinskimi znaki. Doma in v svetu smo se znašli v položaju, ko se lahko v prihodnje stvari razvijajo v pozitivno ali pa v negativno spiralo.

V katero smer bodo šle, je zlasti doma v mnogočem odvisno tudi od naše politične volje. Deloma pa je, ker smo člani EU in Nato, od naših stališč in zavzemanj odvisno tudi mednarodno dogajanje. Kolikor je na tem križišču smer odvisna od naših ravnanj, morajo biti ta prežeta z željo po miru, sožitju, odprtosti, sodelovanju, pravičnosti in vsestranskem napredku.

Obletnico ustanovitve lastne države praznujemo v času, ki nam ponuja dovolj razlogov za optimizem in vero v boljšo prihodnost. Vsako odvečno oklevanje pomeni škodljivo izgubo časa, priložnosti in potrpežljivosti naših ljudi.

Zdaj je čas, da pritisnemo na plin potrebnih praktičnih in strateških ukrepov. Da bo Slovenija okrevala trajnejše, da bo bolj konkurenčna, bolj solidarna in vedno pripravljena ostati v osrčju najbolj razvitih in povezanih evropskih držav.

Krizo smo premagali sami. To je dodaten razlog za samozavest, seveda še zdaleč ni vse v redu in vse dobro. Vendar moramo razmišljati pozitivno. Moramo razmišljati z enako zmagovalno miselnostjo, ki jo tako občudujemo pri naših športnih šampionih. Moramo si tudi bolj zaupati. Se medsebojno spodbujati. Občudovati in si privoščiti uspehe. Tankočutno razumeti in si pomagati v stiskah.

Ne smemo nehati sprejemati težkih odločitev, ker bi lahko odločili napačno. Treba je imeti pogum in razum ter odločitve sprejemati. Brez tega tveganja ni pravih in potrebnih odločitev in torej ne napredka.

Bolj kot doslej moramo imeti pred očmi človeka, ne samo ustanove. V skoraj četrt stoletja naše zgodovine smo postavili na noge ustanove politične države, pravne države, socialne države in tržne ekonomije. In skoraj vse kar sodi v koncept moderne demokratične države.

Preveč pa smo spregledali človeški faktor. Država, domovina smo najprej mi, ljudje. Kot posamezniki in kot skupnost. Temu oziranju moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.

Smo torej na nekem razpotju. Toda tokrat z neko temeljno zgodovinsko izkušnjo in z dovolj razlogi za oživitev naše nacionalne in državljanske samozavesti. Vselej pa se moramo zavedati, da je krepitev medsebojnega spoštovanja in zaupanja ter krepitev vsega tistega kar nas povezuje elementarna moč naroda in države.

V tem smislu torej sprava ni dogodek, ampak je stanje duha. V tem duhu je bila ustanovljena združena Evropa. V tem duhu je bila ustanovljena naša ljuba Slovenija. Spravljeni smo pripravljeni.

Čestitke za praznik. Srečno Slovenija!

Predsednik republike na osrednji slovesnosti ob počastitvi dneva državnosti
Foto: Daniel Novakovič / STA