Intervju predsednika republike Boruta Pahorja za CorD Magazine: Mutual Interests Stronger Than Differences

Beograd, 1. 3. 2019 | intervjuji

Intervju s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem za majsko izdajo Cord Magazine: Mutual Interests Stronger Than Differences
Ljubica Gojgić

https://cordmagazine.com/interviews/borut-pahor-mutual-interests-stronger-than-differences/#


1. Mr President, how would you assess the success of your recent visit to Belgrade?

Pred desetimi leti, leta 2009, sem bil po dolgem času poslabšanih odnosov med državama kot prvi slovenski predsednik vlade na uradnem obisku v Srbiji. Sprejela sta me takratni predsednik vlade Mirko Cvetković in predsednik Boris Tadić. Z obiskom in pogovori smo odprli novo poglavje v odnosih med državama. Čeprav je prej in potem te odnose bremenil različen odnos do kosovskega vprašanja, smo od tedaj naprej vse druge izzive obračali v prid vzajemnih interesov in koristi.

Pred petimi leti, leta 2014, sem kot prvi predsednik Republike Slovenije uradno obiskal Srbijo. Moj tedanji gostitelj je bil predsednik Tomislav Nikolić, sprejel pa me je tudi tedanji predsednik Vlade Republike Srbije Aleksandar Vučić.

Sodelovanje med obema narodoma in državama je bilo tedaj že v polnem razmahu. Slovenija je prav v tistih dneh nesebično pomagala Srbiji pri soočanju z velikimi poplavami. To je bila ilustracija iskrenega prijateljstva med dvema narodoma, med Slovenci in Srbi in med dvema državama, Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo.

Seveda so v teh desetih letih potekali številni obiski vaših predsednikov vlad in države v Sloveniji. V posebej lepem spominu mi je ostal zadnji obisk predsednika Nikolića, s katerim sva skupaj odkrila klopco prijateljstva med Srbijo in Slovenijo v parku Tivoli in spomenik Mihajlu Pupinu na Bledu.

S srbskim predsednikom Vučićem sva bila prejšnji mesec častna pokrovitelja svečane večerne molitve v Pravoslavni cerkvi v Mariboru in slavnostne akademije v Slovenskem narodnem gledališču ob 800. obletnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve in 600. obletnici rojstva celjske grofice Katarine Branković, prve pravoslavke v Sloveniji.

Slovenija in Srbija v tem času nista uredili samo odprtih dvostranskih vprašanj, temveč sta poskrbeli za razmah gospodarskega sodelovanja, kulturne izmenjave in poglobitev čisto človeških medsebojnih simpatij in naklonjenosti. S predsednikom Vučićem sva se strinjala, da bo tudi ta nedavni obisk dal nov zagon poglabljanju odnosov na vseh področjih. Slovenci in Srbi se spoštujemo in smo si naklonjeni. Slovenija in Srbija sta prijateljski državi. Poglobljeno razvijata vsestranske odnose. Pomagata si in se podpirata.

2. Whilst addressing the MPs of the Serbian National Assembly, you stated that “the Slovenian-Serbian friendship” is alive. Today, almost three decades after the collapse of the country we shared, in what is that friendship reflected?

Zaupanje in prijateljstvo se je v teh letih razvilo do te mere, da sodelujemo skupaj, na ravni predsednikov držav tudi v okviru procesa Brdo-Brijuni. Na ravni predsednikov vlad pa v okviru Berlinskega procesa, ki pomeni gospodarski okvir procesa Brdo-Brijuni z vključitvijo nekaterih najpomembnejših evropskih držav.

Proces Brdo-Brijuni je neformalen, toda reden in uveljavljen dialog na najvišji ravni med predstavniki držav v regiji. V skoraj desetljetju je šel skozi različne faze in se potrdil kot močan vzvod ohranjanja in urejanja odnosov med nami. Želim se zahvaliti Srbiji in srbskemu predsedniku, da sodeluje v tem procesu.

Naši državi vidita v Evropski uniji prostor sprave, miru, varnosti in blaginje. Slovenija in Srbija imata različni varnostni politiki, vendar to razliko medsebojno spoštujeta in si prizadevata, da ne ovira razvoja drugih priložnosti.

Slovenija in Srbija se čutita zavezani ureditvi dvostranskih in večstranskih vprašanj držav v jugovzhodni Evropi. Glede nekaterih vprašanj imata različne poglede, vendar ti niso tako nepremostljivi, da bi ovirali razvoj odličnih političnih in gospodarskih odnosov.

3. Opposition MPs weren't present for your address, but they informed you of the reasons for their boycott of the session prior to its start. Did you understand their issues and how did you interpret that act?

Njihovo odločitev spoštujem in sprejemam.

4. Do you share the opinion that the rule of law, democracy and respect for the rights of citizens are equally important criteria for Serbia's accession to the EU as the resolving of the dispute with Pristina?

Vladavina prava je seveda eden od najbolj pomembnih vprašanj v pristopnih pogajanjih za EU. Hkrati pa je to tudi izjemno pomembno za državo, novo članico, Brez vladavine prava v družbi ni pravičnosti, pravne varnosti in navsezadnje tudi ni napredka.

Slovenija podpira prizadevanja uradnega Beograda in Prištine, da sklepata sporazume, ki urejajo njune medsebojne odnose. Sklenjene sporazume morata obe strani tudi spoštovati.

Glede nekaterih zamisli za ureditev najobčutljivejših dvostranskih vprašanj Slovenija poudarjam elementarni pogoj: pogajanja morajo potekati po mirni poti brez groženj ali uporabe sile, rezultat mora biti mirna uveljavitev dogovora brez kolateralnih varnostnih posledic v regiji.

5. Speaking in Pristina last year, you promised to engage in convincing five EU member states to recognise the independence of Kosovo provided that Pristina fulfills the conditions of the Brussels Agreement. Today, when import taxes are being applied to goods coming from Serbia, would you give up such an offer to Pristina?

Slovenija podpira prizadevanja za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino in razume, da gre za izjemno občutljivo in zahtevno notranjepolitično vprašanje v Srbiji.

Vprašanje priznanja Kosova je tudi eno redkih vprašanj, kjer se pogledi Slovenije in Srbije sicer razhajajo. Ob tem naj dodam, da prijateljski odnosi med državama omogočajo, da lahko odprto razpravljamo tudi o vprašanjih, kjer nimamo enakih pogledov, kot je vprašanje priznanja Kosova.

Ponovno želim izraziti podporo dialogu Beograd - Priština, in poudariti pomembnost implementacije do sedaj sklenjenih dogovorov in iskanje celostne rešitve. Slovenija podpira pogajanja po mirni poti brez groženj ali uporabe sile, rezultat mora biti mirna uveljavitev dogovora brez kolateralnih varnostnih posledic v regiji.

6. Mr President, do you not find it somewhat unusual for Slovenia to call for Belgrade and Pristina to resolve their dispute as soon as possible, given that Slovenia led a decades-long dispute with Croatia over the Gulf of Piran? Slovenia then demonstrated the great importance of national territorial claims, did it not?

Da bi mirno rešili spor o meji sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška sklenili sporazum o arbitraži in pooblastili arbitražno sodišče, da določi potek meje.

Z razsodbo arbitražnega sodišča, ki je določilo potek meje med Slovenijo in Hrvaško, je spor glede tega vprašanja dokončno rešen.

Čeprav Hrvaška razsodbe ne spoštuje, to ne spreminja dejstva, da je spor rešen. Zaradi hrvaškega zavračanja razsodbe ostaja nerešeno zgolj vprašanje njene uveljavitve.

Prepričan sem, da bo prej ali slej meja med sosednjima državama uveljavljena skladno z odločitvijo arbitražnega sodišča.

Arbitražno sodišče je odločilo na osnovi meddržavnega sporazuma, ki sta ob sodelovanju EU, sklenili vladi obeh držav, ratificirala oba parlamenta, v Sloveniji pa so o njem odločali tudi ljudje, na referendumu.
Tako sta sosednji državi, Slovenija in Hrvaška, po mirni poti in zavezujoče dokončno rešili mejni spor. Zdaj je njuna naloga, da ga po mirni poti tudi uveljavita.

7. Have you responded to the Socialist Party of Slovenia, which invited yourself and then PM Cerar to consider overturning the country's recognition of Kosovo's independence, reminding you of the continuing validity of UN Security Council Resolution 1244?

Slovenija je priznala Kosovo. (Priznala ga je tudi večina držav, tako članic EU, kot članic OZN.)

8. Resolving relations with Pristina is one of the key conditions for the continuation of Serbia's EU integration. Addressing the MPs of the Serbian National Assembly, you didn't seem overly optimistic regarding the speed of Serbia's continuing European integration – not due to Kosovo, but rather as a result of the internal situation within the EU?

Slovenija vse od začetka urejanja dvostranskih vprašanj aktivno zagovarja in spodbuja približevanje in vstop Srbije v Evropsko unijo. Ves čas, takrat in danes, ocenjujemo, da bi bil vstop Srbije v Evropsko unijo v vzajemnem interesu Bruslja in Beograda in bi pomenil velik prispevek k politični in gospodarski stabilnosti tega dela Evrope.

Slovenija podpira Srbijo na poti v Evropsko unijo. Ne glede na mojo oceno o upočasnitivi dinamike širitve bo Slovenija vedno aktivno opozarjala na njen pomen. Srbiji želim na tej poti veliko uspeha. Iz slovenskih izkušenj vem, da je veliko odvisno od nacionalnega družbenega konsenza, kako hitro in uspešno se domača zakonodaja prilagaja evropskemu pravnemu redu in kako težko je kdaj prepričati javnost, da je to potrebno storiti, čeprav za to ni takojšnje nagrade v hitrosti pogajanj.

9. Will Slovenia this year commemorate the anniversary of 15 years since acceding to the EU?

Slovenija bo letos maja seveda obeležila 15-obletnico vstopa v EU.

10. Considering all the changes experienced within the EU since Slovenia became a member, and even more the current challenges – from Brexit to the strengthening of anti-EU sentiment in some member companies – do you still believe that the community will survive?

Gotovo bi si Slovenija v zdajšnjih manj predvidljivih in varnostno bolj zapletenih svetovnih razmerah želela notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven.

Za Slovenijo je Evropska unija življenjskega pomena. Zato poudarjam našo privrženost zamislim, ki bi vlile evropskemu povezovanju novih moči. Povezovanje Evrope je zdaj v zastoju, kar vzbuja zaskrbljenost. Vendar želimo ostati aktivni. Na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje.
Z velikim veseljem in upanjem podpiram nedavno sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo, ki ga želim razumeti kot nadgradnjo slavne Elizejske pogodbe. Podpis tega sporazuma pomeni enega preredkih svetlih znakov osvežitve evropske ideje za prihodnje potrebe.

Upam, da bo po urejenem odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije več časa in politične volje za osredotočanje držav članic na uspešnejšo in učinkovitejšo skupno prihodnost.

Osebno menim, da bi večina Evropejcev s hvaležnostjo sprejela nove zamisli o tesnejšem sodelovanju, če bi evropska politika zbrala pogum in razum in se zavzela zanje.

11. You advocate within the European Union for better relations with Russia. What specifically did you want to say to Serbian MPs when you spoke about relations between Serbia and Russia and drew attention to the necessity of “well organised relations with Brussels”?

Glede odnosov z Rusko federacijo, pa tudi z ZDA in Kitajsko vedno poudarjam, da usmeritve naše zunanje in varnostne politike določa članstvo Slovenije v Evropski uniji in zvezi NATO.

V tem smislu so ZDA naš zaveznik in partner. Z njimi si želimo nadaljnjega poglabljanja vsestranskih odnosov, ne glede na razhajanja glede pomena in spoštovanja Pariškega podnebnega sporazuma in Iranskega jedrskega dogovora.

Ruska federacija in Kitajska sta dve pomembni velesili, ki sicer nista neposredno naši politični ali vojaški zaveznici, vendar si želimo imeti z obema dobre in urejene odnose. Za EU so urejeni odnosi, še posebej z Rusijo zagotovilo stabilnosti, zato si velja prizadevati za strpno urejanje odprtih vprašanj in upoštevati, da je vedno bila, čeprav različna, del Evrope oz je v civilizacijskem smislu evropska država.

Tudi sicer bo slovenska zunanja politika stremela k temu, da bomo imeli v svetu čim več prijateljev in nobenega sovražnika.

12. According to the statistics of chambers of commerce, Slovenia has to date invested around 20 billion euros in Serbia. Do you see room for strengthening bilateral economic relations?

Sodelovanje na gospodarskem področju zavzema še posebej pomembno mesto v dvostranskih odnosih. To sodelovanje je zelo dobro, intenzivno in razvejano. V Srbiji je registriranih preko 1.500 slovenskih podjetij (aktivnih je cca. 800), ki skupaj zaposlujejo približno 25.000 ljudi.

Slovenija, ki med tujimi naložbeniki v Srbiji sicer zaseda 6. do 8. mesto, je druga najpomembnejša zaposlovalka med tujimi naložbeniki v Srbiji. Srbija je med državami Zahodnega Balkana najpomembnejša naložbena destinacija za slovenska podjetja.

Srbija ostaja tudi najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije iz območja JV Evrope. Blagovna menjava se v zadnjih letih giblje nekaj nad 1 mlrd EUR in kaže trend naraščanja. V letu 2017 je vrednost blagovne menjave dosegla najvišjo vrednost v zadnjih enajstih letih in je znašala 1,34 mlrd EUR.

Kljub trendu rasti obstajajo številne poslovne priložnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja, predvsem na področjih varovanja okolja, digitalizacije, prometne in energetske infrastrukture, energetske učinkovitosti, v obnovljivih virih energije itn..

13. Individual reputed world economists, including your countryman Jože Mencinger, are warning about the possibility of a new world economic crisis. Are there indicators of such difficulties in the Slovenian economy?

Po moji oceni je danes Slovenija na morebitno vnovično finančno ali gospodarsko krizo bolje pripravljena, kot je bila pred 10. leti.

Učinki divje privatizacije, velik delež državne lastnine, slabo korporacijsko upravljanje, prešibka pravna podlaga za ukrepanje zoper zlorabo vseh vrst oblasti in podobni strukturni problemi so danes naslovljeni ugodneje kot pred 10. leti. Vendar pa Slovenija ni izšla tako močna iz krize, kot bi lahko.

V tem smislu bi rad spomnil na drugo moje večkrat ponovljeno stališče kmalu po začetku konca recesije pred 5. oz. 6. leti, da obstaja »nevarnost, da bomo prehitro zadovoljni s premalo«. Mislim, da smo zdaj priča temu. Slovenija je sicer v strukturno boljši formi, kot je bila pred krizo, vendar krize in zlasti časa po njej ni izkoristila za temeljitejšo prenovo.

Temu je deloma verjetno botrovala surova gospodarska in socialna izkušnja v letu 2009, ki je delovala tudi kot kulturno-politični šok. Ko se je potem sčasoma Slovenija povlekla neposredno iz krize, sta si politika in javnost hitro oddahnili in nista šli naprej v ukrepe, ki bi našo odpornost na vnovično krizo še izboljšali.
Ocenjujem, da je leto 2019 zadnje leto, ko zaradi domačih in mednarodnih okoliščin sedanja vlada lahko ukrene kaj strateškega glede strukturnih prilagoditev.«