Mnenje predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske

Ljubljana, 5. 5. 2016 | sporočila za javnost, govori



Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil 61. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri je podlagi 107. člena Ustave Republike Slovenije podal mnenje o stanju pripravljenosti Slovenske vojske. Na izredni seji so poslanci razpravljali o predlogu priporočila vladi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski.

Spoštovani gospod predsednik,
poslanke in poslanci,
ministrice in ministri,
gospe in gospodje.

Slovenska vojska je že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Ocenjujem, da moramo tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in naših nalog v zvezi NATO sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni njene pripravljenosti. Predlagam, da to storimo v okviru posodobitve celotnega nacionalnega varnostnega sistema. Pozivam, da o tem dosežemo strokovno in politično soglasje.

Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, prosim in predlagam vladi in parlamentu, vladajočim in opozicijskim političnim strankam ter strokovni javnosti, da se posvetimo tej neodložljivi nalogi. Vsi razumemo, da je zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev izredno nehvaležna.
(strokovna podlaga)

Takoj se mi zdi bistveno poudariti, kako je za uspeh političnega soglasja pomembna strokovna podlaga. Odločitev za vzdržno povečanje proračunskih sredstev za posodobitev nacionalnega varnostnega sistema je mogoča samo pod pogojem, da bosta politika in javnost trdno prepričani, da bo vsak evro premišljeno naložen v najbolj nujne in koristne izdatke za varnost. Brez tega strokovno premišljenega načrta posodobitve varnostnega sistema politični dogovor ni mogoč in tudi ne bi bil verodostojen. Je pa nujen. To od nas terjajo zapletene in zahtevne varnostne razmere v Evropi in svetu.
(zanimanje javnosti)

Čeprav sem bil letos že tretjič zapored dolžan glede na ugotovitve letnih poročil nizko oceniti raven sposobnosti delovanja Slovenske vojske, je letošnja predstavitev Poročila zbudila bistveno več zanimanja zainteresirane in celo splošne javnosti. Nenazadnje ste me povabili, da o tem Državnemu zboru posredujem mnenje. To je mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da se danes varnost ne zdi več tako samoumevna, kot se je to razumelo še včeraj. Prav zagotovitev miru in varnosti pa sta bistveni nalogi države. V takih, spremenjenih okoliščinah se torej zastavlja vprašanje o potrebnih ukrepih države za ohranitev visoke ravni varnosti, ki na splošno velja za našo državo.
(varnost v širšem in ožjem smislu)

Za ohranitev in okrepitev varnosti države v širšem smislu je odločilnega pomena ukrepanje za trajnejše gospodarsko okrevanje in boljši življenjski standard ljudi. Za ohranitev in okrepitev varnosti države v ožjem smislu je odločilnega pomena posodobitev celotnega varnostnega sistema in Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra.
(varnostne grožnje)

Ocenjujem, da Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena. Menim pa, da je zaradi splošne poslabšanosti varnostnih razmer v sosedstvu Evropske unije in držav članic zveze NATO, zaradi okrepljenih posrednih in neposrednih terorističnih napadov in groženj v državah Evropske unije in NATO, zaradi poslabšanih odnosov zveze NATO z Rusko federacijo ter varnostnih razsežnosti humanitarne begunske in migrantske krize, Slovenija varnostno bolj izpostavljena.

Ta izpostavljenost je zaenkrat obvladljiva, vendar je nepredvidljivost političnih in varnostnih procesov v Evropi in svetu take narave, da bi zanašanje na zadostnost sedanje sposobnosti varnostnega sistema predstavljalo neodgovorno tveganje.
(poročilo)

V takih okoliščinah sta mi konec letošnjega marca ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske dr. Andrej Osterman predstavila Poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015.

Poročilo vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve in ocene. Tako sem bil kot vrhovni poveljnik obrambnih sil že tretje leto zapored dolžan javnost uradno obvestiti, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja.

V Poročilu, ki ga je pripravil Generalštab Slovenske vojske, sta namreč dve pomembni oceni. Ocena o pripravljenosti vojske za delovanje v miru in ocena o njeni pripravljenosti za delovanje v krizi ali vojni.

V Poročilu je

· pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno.
· pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni pa je ocenjena s povprečno oceno nezadostno.
(Dejavniki za oceno pripravljenosti)

Pripravljenost določajo popolnjenost enot s kadri in opremo, usposabljanje, stanje in sodobnost vojaške tehnike ter vzdržljivost delovanja, ki jo opredeljujejo zaloge. Ti dejavniki so v sedanjem stanju Slovenske vojske kritični.

Prvič, glede popolnjenosti enot s kadri in opremo.

Mirnodobna sestava Slovenske vojske je bistveno pod obsegom, določenem s srednjeročnim programom. Njena popolnjenost je iz skoraj 100 odstotne v letu 2011 padla na 85 odstotkov v letu 2015. Od tega se je število vojakov zmanjšalo za četrtino.

Popolnitev enot s posamezno vrsto oborožitve, glede na veljavne formacije, ni ustrezna. Pri skupinski oborožitvi je kritična nepopolnjenost s srednjimi kolesnimi oklepnimi vozili, kar onemogoča oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine. Ravno tako kritična je popolnjenost s protioklepnimi sistemi. Zmanjšala se je raven strateških zalog streliva, minsko eksplozivnih sredstev in raket.

Slaba je tudi popolnjenost s taktično zaščitno opremo, opremo za bivanje na terenu in preživetje ter opremo za vzdrževanje telekomunikacijskih sredstev. Vozni park je iztrošen, s tretjino vozil nad življenjsko dobo.

Drugič, glede usposabljanja mirnodobne sestave.

Pripadniki mirnodobne sestave ne dosegajo zahtevanih standardov usposobljenosti v celoti. Usposabljanje je bilo zaradi pomanjkanja finančnih virov usmerjeno predvsem v posameznika, enote za mednarodne operacije, odzivne sile in enote, ki so dosegale končne operativne zmogljivosti. Ostale enote imajo nižjo prioriteto.

Še dodatno se je zmanjšala usposobljenost pogodbene rezerve. Podatki o številu izvedenih vaj, dni na terenu ter izstreljenih nabojev glede na potrebno usposobljenost, so zaskrbljujoči. Pomemben je tudi podatek, da za izvajanje usposabljanja Slovenska vojska še naprej posega v strateške zaloge streliva. Pozitivno pa je večje število vaj in usposabljanj s tujimi oboroženimi silami in izvedba usposabljanj v tujini.

In tretjič, glede razpoložljivosti in sodobnosti vojaške tehnike.

Kadrovska popolnjenost enot za vzdrževanje se je zmanjšala za polovico. Za desetino se je glede na leto 2014 zmanjšala realizacija vzdrževanja. Razpoložljivost materialnih sredstev je bila nižja kot leto poprej, znaša 70 odstotkov.

Pomembno pa je tudi dejstvo, da je določen del vojaške tehnike že tehnološko zastarel, kar je kritično zlasti na področju komunikacijsko-informacijskih sistemov, kjer se ni dosegalo zahtevane povezljivosti v zavezništvu.
(Vojaki in častniki so pozitivni dejavniki pripravljenosti)

Pomemben dejavnik stanja v Slovenski vojski in njene pripravljenosti so njeni pripadniki in pripadnice, tako stalne kot rezervne sestave. So visoko motivirani pri usposabljanju in izvajanju nalog v mednarodnem okolju pri podpori policiji in sistemu zaščite in reševanja. Pomoč ljudem ob naravnih nesrečah in drugih stiskah ter sodelovanje pri mirovnih operacijah v svetu Slovenska vojska opravlja brezhibno.

Ne glede na omejene vire in na oceno stanja opreme, ki jo uporabljajo, najdejo način za uspešno izvedbo nalog. Njihovo strokovnost in pripravljenost za izvajanje nalog nadgrajuje visoko usposobljeni podčastniški in častniški kader. Izkušnje posameznikov in enot v mednarodnem okolju, tako na operacijah kot na vajah, so dodaten argument za ugotovitev, da je človeški dejavnik ključen in pozitiven gradnik Slovenske vojske in stanja v njej.

Ključen, čeprav ne edini dejavnik zniževanja pripravljenosti v preteklih letih in sedanjega stanja je zniževanje finančnih sredstev. Znižanje sredstev Slovenske vojske za več kot 40 odstotkov (s 453 na 267 milijonov evrov) v zadnjih petih letih je popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo v skladu z načrti zmogljivosti, delež za investicije je upadel z 25 odstotkov na slaba 2 odstotka vojaškega proračuna.

Znižanje sredstev za usposabljanje in vzdrževanje za skoraj polovico je bistveno vplivalo na pripravljenost vojakov, enot in vojaške tehnike. Štiri petine finančnih sredstev so bile namenjene izključno osebju v vojski. Izpada finančnih sredstev ni mogoče več nadomeščati z dodatnim varčevanjem, organizacijskimi spremembami ali nižanjem standardov usposabljanja in vzdrževanja tehnike.

Najosnovnejši pogoj za nadaljnji razvoj Slovenske vojske je izvedba srednjeročnega obrambnega programa, ki ga je februarja letos sprejela vlada.

Kljub opozorilu o nujnosti dodatnih finančnih sredstev za potrebe Slovenske vojske in drugih nosilcev varnostnega sistema moram jasno poudariti, da ni neposredne korelacije med obsegom proračunskega denarja in ravnjo varnosti. V tem smislu moram ponovno podčrtati pomen temeljite, premišljene in transparentne strokovne podlage o podrobnem načrtu vlaganj države v posodobitev Slovenske vojske in varnostnega sistema v celoti.

V mnenju, ki sem vam ga pisno predložil na 39 straneh, so podrobnejše informacije o stanju pripravljenosti Slovenske vojske. Državnemu zboru, zlasti Odboru za obrambo sem hvaležen, ker jih je že natančneje proučil.

V mnenju so tudi podrobneje razloženi dejavniki tveganja. Ne da bi ta del mnenja v celoti ponovil, naj za potrebe tega nastopa vendarle poudarim, da med njimi niso le dejavniki klasično vojaškega ogrožanja in geopolitike kot so agresivna politika Ruske federacije, surova teroristična dejavnost Islamske države, nestabilnost na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki, povečana tveganja za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu, temveč tudi nevojaški dejavniki povečanega tveganja za mednarodni mir in varnost, med katerimi poudarjam razpiranje škarij družbene neenakosti in ranljivost sedanjih svetovnih gospodarskih razmer, ki jih ilustrirata napoved daljšega obdobja nizke rasti in nevarnost vnovične recesije.

Tudi zato sem v mnenju poudaril, da je naloga državne politike, da najde pravo sorazmerje ukrepov za trajnejše gospodarsko okrevanje in boljši življenjski standard ljudi na eni strani in ukrepe za posodobitev sistema nacionalne varnosti in ohranitev in okrepitev varnosti na drugi strani. To sta dve strani iste medalje. Našega varnega razvoja. Morda v letih doslej, pravzaprav vse od sredine 90. let naprej vprašanju zagotovitve varnosti ni bilo potrebno posvečati takšne pozornosti. Zdaj jo je. To nam nalaga nekatere neodložljive naloge, ki zaradi svojih strateških posledic za našo nacionalno varnost presegajo običajne ukrepe vlade in parlamenta in terjajo potrpežljivo, a odločno oblikovanje političnega in strokovnega soglasja.

Uveljavitev potrebnih ukrepov bo ohranila in okrepila varnost Republike Slovenije in povečala njeno sposobnost za soočanje z zahtevnimi varnostnimi izzivi sodobnega sveta.

Prihodnjo nedeljo je Dan Slovenske vojske. Njen praznik. Dobra in koristna politična razprava o izboljšanju njene pripravljenost bi bila zanjo najbolj vreden poklon.

Hvala za vašo pozornost.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil 61. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije, na kateri je podlagi 107. člena Ustave Republike Slovenije podal mnenje o stanju pripravljenosti Slovenske vojske.
Foto: Tamino Petelinšek/STA