Predsednik republike pred dnevom reformacije vročil državna odlikovanja

Ljubljana, 30. 10. 2013 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja:

srebrni red za zasluge mag. Gezi Erniši, prvemu škofu Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve,

red za zasluge Viktorju Blažiču za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora,

red za zasluge msgr. Francu Boletu za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora kot dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in ustanovitelja radia Ognjišče,

medaljo za zasluge Wolfgangu Johannesu Bandionu za zasluge pri povezovanju slovenskih in avstrijskih znanstvenikov in umetnikov ter prispevek k slovensko-avstrijskemu sodelovanju na področju izobraževanja.

ter

medaljo za zasluge dr. Casparju Einemu za prispevek k vsestranskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil srebrni red za zasluge mag. Gezi Erniši, prvemu škofu Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil red za zasluge Viktorju Blažiču za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil red za zasluge msgr. Francu Boletu za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora kot dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in ustanovitelja radia Ognjišče
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil medaljo za zasluge Wolfgangu Johannesu Bandionu za zasluge pri povezovanju slovenskih in avstrijskih znanstvenikov in umetnikov ter prispevek k slovensko-avstrijskemu sodelovanju na področju izobraževanja.
Foto: Stanko Gruden/STA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil medaljo za zasluge dr. Casparju Einemu za prispevek k vsestranskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo
Foto: Stanko Gruden/STA

Govor predsednika republike Boruta Pahorja na vročitvi odlikovanj
Ljubljana, 30. oktober 2013

Spoštovani odlikovanci,
prvi in bivši predsednik republike, ekscelence,
visoki gostje, dame in gospodje.

Danes imam veliko čast odlikovati posameznike, ki so se izkazali na zelo različnih področjih z izjemnimi dosežki. Toda vsem je skupno, da so tudi takrat, ko je bilo to manj hvaležno in težje, neomajno verovali v pravičen svet, v pošten svet, v svoboden svet, v solidaren svet in to za vse ljudi, ne glede na njihova različna socialna, verska, politična ali druga prepričanja. Mislim, da je to nekaj, kar lahko predstavlja velik navdih, inspiracijo za vse nas tudi danes. Prav tako mi je v posebno čast, spoštovani odlikovanci, da vam odlikovanja vročim pred dnevom reformacije.

Slovenci smo eden redkih narodov sveta, ki evropsko reformacijsko gibanje iz 16. stoletja obeležujemo tudi s posebnim dnem.

Z dnevom reformacije se namreč Slovenci s hvaležnostjo spominjamo duhovne širine očeta prve slovenske tiskane knjige Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev, utemeljiteljev slovenskega tiskanega jezika in slovstva. In vendar so bili še veliko več kot to. Bili so glas razgledanosti, znanja, poguma, svetovljanstva, odprtosti ter notranjega poduhovljenega bogastva in dialoga. S svojo uporno vztrajnostjo in samozavestjo, s katerima so Slovencem dali knjigo in jih civilizacijsko in kulturno uvrstili med moderne evropske narode, so slovenski protestantje tudi začetniki dolge poti oblikovanja slovenske skupnosti kot naroda. Bili so prvi narodni buditelji Slovencev na dolgi poti do sedanje državnosti. Trubar nas je, kot vedno znova spomnimo, prvi nagovoril kot Slovence in nas hkrati pozval: stati inu obstati.

Spoštovani,

današnja podelitev odlikovanj ima zato ob jutrišnjem prazniku poseben pomen. Še posebej zato, ker je med odlikovanci tudi škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša, ki z decembrom svoje škofovsko mesto predaja novoizvoljenemu škofu, pa tudi, ker za odlikovance lahko ugotovim, da jih zaznamujejo lastnosti, ki sem jih že bil omenil – razgledanost, znanje, pogum, svetovljanstvo in odprtost. To velja prav za vse od vas. Škof Erniša je osemnajst let vodil slovensko evangeličansko cerkev, kar samo po sebi govori o visokem zaupanju, ki ga uživa med slovenskimi evangeličani, zaupanje pa je danes tako zelo redka in dragocena vrednota. Spoštovanje je užival tudi zunaj kroga evangeličanov zaradi svoje ekumenske, dialoške in humanistične naravnanosti. Za njegov dolgoleten prispevek k medverskemu dialogu, za njegovo delovanje za strpnost, sodelovanje in blaginjo ljudi mu globoko izrekam zahvalo tako kot predsednik republike kot tudi v imenu vseh naših ljudi.

Globoka zahvala slovenske države pa gre tudi ostalim štirim odlikovancem. Uglednima novinarjema, urednikoma in publicistoma msgr. Francu Boletu in Viktorju Blažiču. Vsak na svojem področju sta vztrajala kot odločna in pogumna zagovornika svobodne novinarske in javne besede. S svojo pokončno držo sta bila ves čas in sta še vedno pomembna akterja gibanja za svobodo slovenskega duhovnega prostora, za njegovo rast in samopotrjevanje v evropskem miselnem prostoru.

Zahvala gre tudi velikima slovenskima prijateljema iz Avstrije, dr. Casparju Einemu in Wolfgangu Bandionu, ki sta oba odigrala in še vedno igrata zelo pomembno vlogo pri utrjevanju dobrih sosedskih odnosov. S svojim prizadevanjem za odprtost in sodelovanje ter za prežemanje evropskih ustvarjalnih kulturnih, znanstvenih, tudi političnih in drugih potencialov, sta oba pomembna glasnika vrednot in načel, na katerih je bila zgrajena Evropska unija in ki še vedno ostajajo izziv in obljuba za prihodnost za nas vse.

Spoštovane dame in gospodje,

z ljudmi njihovega kova je obljuba Evropske unije, kot stabilne in varne, z vrednotami kot so mir, znanje, solidarnost, ustvarjalnost in povezanost, stvar naše skupne in realne prihodnosti.
Odlikovancem posebna čast in zahvala za njihovo delo ter vse dobro za naprej. Hvala.

Utemeljitve odlikovanj:

srebrni red za zasluge:
mag. Gezi Erniši, prvemu škofu Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem za uspešno, povezovalno in k strpnosti usmerjeno vodenje evangeličanske cerkve.

Mag. Geza Erniša je bil prvič izvoljen za škofa spomladi 2001, ko mu je na volilnem zboru zaupnico izrekla večina volivcev iz takrat trinajstih cerkvenih občin. Odtlej po zgledu drugih protestantskih cerkva Lutrove veje vodi slovensko evangeličansko cerkev kot škof in ne več kot senior. S svojo iskreno vernostjo, ekumensko naravnanostjo, pogovornostjo in delavnostjo je mag. Erniša v kratkem postal eden najprepoznavnejših slovenskih verskih dostojanstvenikov ter si pridobil zaupanje in spoštovanje tudi med neverujočimi in drugače verujočimi slovenskimi državljani.
Njegove talente, vernost in človeško širino so slovenski evangeličani prepoznali že leta 1995, ko so ga izvolili za seniorja. Je zgleden mož in oče, vitalen in družaben človek ter priljubljen krajan Moravskih Toplic, vključen v lokalno samoupravo. Veliko pozornost namenja skrbi za ljudi v stiski, pri čemer evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica pomaga ljudem ne glede na njihovo veroizpoved ali nazor. Mag. Erniša se odziva tudi na politike, ki urejajo družinsko in druge oblike javnega življenja. Toda kot prvi med enakimi ve, da politika ne sodi v Cerkev.
Je svetovljan, ki je svojo Cerkev trajno umestil v evropsko skupnost protestantskih cerkva. Izvoljen je bil v Svet Svetovne luteranske zveze, kar je izraz spoštovanja do njega osebno, čast za slovenske evangeličane, za Slovenijo pa dodatna priložnost za sodelovanje. Kot prepričan zagovornik ekumenizma, gibanja za strpno sožitje in blaginjo ljudi treh evropskih veroizpovedi z najštevilnejšim občestvom, je bil novembra 1995 tudi med soustanovitelji Sveta krščanskih cerkva v Evropi.
Z utrjevanjem načel o človekovi svobodi in njegovi odgovornosti do samega sebe in soljudi ter do veljave znanja ostaja mag. Erniša zvest tudi svojim protestantskim prednikom, ki so Slovencem omogočili, da so s slovensko knjigo v roki stopili ob bok drugim razvitim narodom Evrope. Med njegovim vodenjem se je avtohtona slovenska evangeličanska krščanska skupnost trdno umestila v vseslovensko narodno zavest. Mag. Geza Erniša je med tistimi Slovenci, ki v slovenski skupnosti delujejo povezovalno, v stiku z mednarodnim okoljem, verskim in laičnim, pa utrjujejo in povečujejo ugled svoje domovine Slovenije.

red za zasluge:
Viktorju Blažiču za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora.

Viktor Blažič je svojo novinarsko, uredniško in publicistično pot začel kot šestnajstletnik, ko je začel sodelovati v oddelku za propagando novomeškega odbora OF pri izdajanju Radijskega vestnika. Po vojni je pisal reportaže z delovnih akcij za Mladino, med šolanjem v Ljubljani pa skupaj s kasneje uveljavljenimi slovenskimi književniki izdal nekaj številk literarnega glasila Mi mladi. Kasneje je začel pisati kritične članke za revijo Perspektive, takratno svobodomiselno središče, in kmalu postal član uredništva. Po ukinitvi revije, ob kateri Blažiču med hišno preiskavo zaplenijo nekaj knjig in rokopisov, je objavljal v Problemih, v reviji Kaplje, v Prostoru in času ter v tržaškem Zalivu pod psevdonimom Prelog Zorko.
Maja 1976 je bil Viktor Blažič zaradi članka Ustvarjanje je svoboda, objavljenem v tržaškem Zalivu, ter zaradi dveh neobjavljenih člankov aretiran. Obtožen je bil sovražne propagande, za zapahi je odsedel enajst mesecev. Sodba Blažiču ni dala odgovora, zakaj je bil v resnici zaprt. Vedel pa je, da je sodeloval z Edvardom Kocbekom, preden je ta v intervjuju v Zalivu glasno spregovoril o povojnem poboju domobrancev v Kočevskem Rogu. Blažič mu je dal nekaj sugestij in Kocbek jih je upošteval. Po prestani kazni je Blažič poldrugo leto zaman pisal prošnje za zaposlitev.
Vendar Viktor Blažič ni obmolknil. Ostal je zvest sebi in najvišjim vrednotam novinarskega poklica: pogumen, vztrajen, profesionalen ter predan svobodoljubju. Politične in družboslovne članke ter eseje je objavljal v Reviji 2000, Celovškem Zvonu, Tretjem dnevu in Novi reviji. Objavil je tudi esej Vodniki ali varuhi, zaradi katerega, čeprav neobjavljenega, je bil pred leti že obsojen. Kritičen je bil tudi v svojih predavanjih na teoloških tečajih o krizi slovenske moralne zavesti. Svoja prizadevanja za svobodno prihodnost slovenske družbe uveljavlja tudi v Odboru za varstvo človekovih pravic, na strankarskem prizorišču in v prizadevanjih za plebiscit za samostojno slovensko državo.
Tudi po letu 1990 Blažič nadaljuje s svojo publicistično dejavnostjo. Leta 1994 je prejel Jurčičevo nagrado, leta 2012 pa častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.

red za zasluge:
msgr. Francu Boletu za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora kot dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in ustanovitelja radia Ognjišče.

Msgr. Franc Bole je svojo duhovniško službo začel v Postojni, kjer se je pričela tudi njegova dolgoletna in odgovorna skrb za pristen odnos in za odprto komunikacijo znotraj rimskokatoliškega občestva ne le v neposrednih stikih, ampak tudi prek medijev. Medijsko se je začel udejstvovati že leta 1965, ko je začel izdajati list Farno Ognjišče, sprva glasilo župnij Postojna in Koper. V nekaj letih pa je farno glasilo postalo najbolj razširjen slovenski mesečnik, ki je leta 1984 presegel mejo sto tisoč izvodov, kar je tudi s sedanjega vidika zavidljivo število. Še danes je revija priljubljeno čtivo tako med starejšimi kot tudi med mlajšimi bralci, kar govori o zanesljivi uredniški roki Franca Boleta. Kmalu so se reviji Ognjišče pridružile tudi knjižne izdaje v zbirkah Mala knjižnica in Žepna knjižnica Ognjišča, v katerih so izhajale verske knjige v velikih nakladah, ob zbirkah Življenjske smernice in Priročniki Ognjišča pa še liturgične zbirke ter številne knjige izven zbirk. Založba Ognjišče je do danes izdala več kot 320 naslovov knjig, ob tem pa še kasete, video kasete, zgoščenke in DVD-je. Z ustanovitvijo založbe Ognjišče je msgr. Franc Bole v slovenski kulturni prostor prispeval mnoga odmevna literarna dela, z revijo Ognjišče in s članki, ki jih je objavljal v njej, pa je prispeval tudi k demokratičnim procesom v slovenski družbi.
V okviru urejanja revije Ognjišče je msgr. Franc Bole razvil tudi vrsto dobrodelnih, človekoljubnih in karitativnih pobud in leta 1990 postal tudi prvi direktor Slovenske Karitas. To funkcijo je opravljal tri leta.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil Franc Bole pobudnik za ustanovitev Radio Ognjišče. Ta se je prvič oglasil iz koprskega studia junija 1994, proti koncu novembra pa še iz ljubljanskega. Danes njegovi valovi pokrivajo skoraj celo Slovenijo, od aprila 1997 pa je radio Ognjišče postal slišen po vsem svetu, saj od takrat neprekinjeno oddaja tudi na medmrežju.

medaljo za zasluge:
Wolfgangu Johannesu Bandionu za zasluge pri povezovanju slovenskih in avstrijskih znanstvenikov in umetnikov ter prispevek k slovensko-avstrijskemu sodelovanju na področju izobraževanja.

Wolfgang J. Bandion je kulturni zgodovinar in strokovnjak. Deluje v različnih avstrijskih ustanovah, združenjih in inštitutih, na katerih s svojo pobudo in poznavalsko širino vztrajno razpira nove prostore sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na kulturnem in znanstvenem področju, še posebno med mladimi.
Kot svetovalec za znanost in kulturo Inštituta za upodabljajočo umetnost Univerze za uporabno umetnost je Wolfgang J. Bandion v preteklih letih pritegnil k sodelovanju številne slovenske študente in znanstvenike pri mednarodnih razstavah in drugih večjih projektih na Dunaju. Od leta 2002 v sodelovanju z univerzo vsako drugo leto omogoči tudi razstave slovenskim umetnikom in jih v svojih besedilih predstavi avstrijski javnosti. Ob tem je s svojo strokovno presojo v okviru avstrijske rektorske konference omogočil štipendije avstrijskega zunanjega ministrstva in ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo mnogim slovenskim znanstvenikom in kulturnikom. Kot član kuratorija univerzitetnega kluba organizira posebne večere za študente in znanstvenike iz Slovenije s predavanji. Prav po njegovi zaslugi je slovenska mladina že deset let vključena v projekt Evropska mladina spoznava Dunaj. Na inštitutu za izobraževanje odraslih je organiziral tudi številne umetnostne ekskurzije v vse predele Slovenije.
Wolfgang J. Bandion je v letih 1996 do 2000 usklajeval spominski projekt Gusen-Mauthausen, kot član mednarodnega odbora Mauthausen pa skrbel za stike s slovenskimi organizacijami nekdanjih taboriščnikov.
S svojim delom Wolfgang J. Bandion dokazuje humanost, ki daleč presega neoporečno in skrbno delo strokovnjaka. Njegovo prizadevno povezovanje umetnikov, znanstvenikov in drugih osebnosti Avstrije in Slovenije, širjenje medsebojnega poznavanja in spoštovanja ter ustvarjanje priložnosti za novo znanje gradijo novo evropsko stvarnost in odpirajo nove perspektive za plodno slovensko-avstrijsko in evropsko kulturno, znanstveno in izobraževalno sodelovanje.

medaljo za zasluge:
dr. Casparju Einemu za prispevek k vsestranskemu sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo.

Dr. Caspar Einem, ugledni avstrijski politik, državni sekretar v uradu zveznega kanclerja (1994), minister za notranje zadeve 1995–1997 ter minister za znanost in promet 1997–2000, je bil leta 2001 izvoljen za predsednika Avstrijsko-slovenske družbe Dunaj in jo vodil dvanajst let, do januarja letos.
Avstrijsko-slovenska družba Dunaj je bila ustanovljena 1. julija 1991, le teden dni po rojstvu samostojne slovenske države. Poročilo družbe, izdano ob njeni 20-letnici, priča o zelo širokem loku njenih dejavnosti – od dokaj razgibanih začetkov, ko so njeni pionirji lobirali za mlado Republiko Slovenijo, ji dajali moralno in gmotno pomoč ter vplivali na avstrijske politike, da bi jo čim hitreje priznali kot samostojno državo, do poznejših številnih prireditev z bogatimi in raznovrstnimi vsebinami na gospodarskem, političnem in kulturnem področju.
Dr. Caspar Einem je gojil tesne stike s Slovenijo že kot minister, kot predsednik Avstrijsko-slovenske družbe Dunaj pa jih je skrbno poglabljal. Navezoval je stike z različnimi avstrijsko-slovenskimi organizacijami v Avstriji, vabil ugledne osebnosti iz Slovenije, med njimi nekdanjega predsednika države, vlade in ustavnega sodišča, ministre in druge, da so s predavanji in razpravami pletli niti medsebojnega poznavanja, razumevanja in sodelovanja, organiziral pa je tudi številne druge velike in odmevne dogodke. Tako je družba med drugim priredila koncert Slovenske filharmonije v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina ob 300. obletnici filharmonije, pripravila je meddržavni prometni simpozij Gradec-Maribor, leta 2004 ob vstopu naše države v Evropsko unijo pa tudi Praznik za Slovenijo.
Predano delo dr. Casparja Einema v prid dobrega sosedskega sodelovanja, prijateljstva ter razvoja in blaginje za ljudi priča o veličini njegovega duha, življenjskem optimizmu in vsestranski humanistični omiki, za kar mu Republika Slovenija izreka iskreno zahvalo in globoko spoštovanje.