Marko Makovec: Slovenija v novi geopolitični sliki sveta

Ljubljana, 22. 2. 2017 | izjave

časopis Večer; Marko Makovec: Slovenija v novi geopolitični sliki sveta

Marko Makovec, svetovalec predsednika Republike Slovenije za zunanje zadeve
Večer, Pogledi, sreda, 22. februar 2017
http://www.vecer.com/v-novi-geopoliticni-sliki-sveta-6314422

Slovenija v novi geopolitični sliki sveta

V času politične nepredvidljivosti, ko se koncept liberalnega sveta, kot smo ga poznali v obdobju po padcu berlinskega zidu in ki ga je zaznamovala dominacija ZDA, spreminja in se pojavljajo novi centri moči z drugačnimi ideološkimi in konceptualnimi pogledi na svetovno ureditev, je za Slovenijo zelo pomembno, da ohrani svojo zunanje politično umestitev takšno, da ji bo v največji meri zagotovljena politična stabilnost in dolgoročna gospodarska prosperiteta. Zavezništvo v okviru Severnoatlantske pogodbe in proaktivna vloga v najbolj povezanem delu Evropske Unije še vedno ostajata najpomembnejši garanti razvoja in blagostanja Slovenije. Kljub in prav zaradi članstva v EU in NATO se bo mora Slovenija glede varnosti in stabilnosti bolj zanesti nase ter predvsem voditi bolj sofisticirano zunanjo politiko, ki bo presegala zgolj zaščito gospodarskih interesov v sosednji regiji jugovzhodne Evrope. Slovenska zunanja politika naj postavi v ospredje utrjevanje prijateljskih vezi z vsemi državami sveta in še bolj intenzivira odnose z našimi strateškimi partnerji. Posebno pozornost moramo posvetiti novim globalnimi in regionalnim političnimi centrom moči, razumeti njihove poglede in v takšnem okolju kar najbolje ščititi naše temeljen nacionalne interese, vrednote in principe. Navkljub nejasnem mednarodnem kontekstu pa bo uspešna slovenska zunanja politika še vedno tista, ki bo uspela ohranjati odlične odnose s sosednjimi državami ter nam krepila ugled in gospodarske vezi v prestolnicah, ki bodo kreirale novo geopolitično sliko sveta.

To so temeljna vodila zunanje politike predsednika republike in njegovega urada. Zato smo po nizu uradnih obiskov na bližnjem vzhodu in po decembrskem uradnem obisku v Turčiji ocenili, da je naslednji korak materializacija pogovorov z voditelji Irana, Egipta, Jordanije in Turčije pri nemških sogovornikih ter predvsem okrepitev tradicionalno dobrih vezi z Rusko federacijo v obliki uradnega obiska. Tako predsednik republike sledi načrtu utrjevanju vezi v soseščini EU, ki je obkrožena z nestabilnostjo, pogojeno tudi z migracijami. Potrditev srečanja z zveznim predsednikom Gauckom je sovpadala z obdobjem intenzivnega sodelovanja z Berlinom pri vprašanjih Turčije, Zahodnega Balkana in v Ukrajine, zato je tudi kanclerka Merkel izrazila velik interes, da se sestanek s predsednikom Pahorjem. Iz pogovora je ključno zagotovilo, da Berlin vidi Slovenijo v najbolj povezanem jedru EU in računa na nas v vseh scenarijih nadaljnjega razvoja povezave. Drug pomemben vtis iz tega pogovora pa je spoštovanje naših pogledov in predlogov tudi pri najbolj perečih zunanje političnih vprašanjih, kot je implementacija dogovorov iz Minska.

Naslednji korak na poti je bil uradni obisk pri ruskem predsedniku v Moskvi. Gospodarski del obiska se je pripravljal dalje časa, saj smo že lansko leto v uradu identificirali nekatera področja gospodarskega sodelovanja, kjer bi slovenska podjetja lahko našla posle v Ruski Federaciji, kljub omejitvam zaradi sankcij. Tako smo uspeli z dobrim sodelovanjem z gospodarsko diplomacijo in resornimi ministrstvi pomagati podpisati 11. gospodarskih pogodb v skupni vrednosti 600 m evrov; kolikor je meni poznano še nobeno uradni obisk do sedaj ni pripeljal do toliko podpisanih gospodarski pogodb. Pomembne faktor pri izvajanju gospodarskih aktivnosti pa je predvsem prepoznanje Slovenije kot korektne in zanesljive gospodarske partnerice ter spoštovanje, ki ga ruski predsednik Putin čuti do slovenskega predsednika Pahorja. To je tudi izhodišče za politični del obiska, ki je temeljil na dolgem in zelo odprtem pogovoru med slovenskim predsednikom Pahorjem in ruskim predsednikom Putinom. Ruski predsednik je predstavil svoj pogled na ureditev razmer v Vzhodni Ukrajini in posledično tudi na odnose z EU. Spoštoval je slovensko stališče do teritorialne celovitosti Ukrajine in sprejel stališče predsednika republike, da je sedaj bolj kot kadarkoli čas za dialog in dogovore o miru. Predsednik Putin je dal vedeti, da čaka na novo administracijo v Washingtonu, s katero je pripravljen poskusiti izboljšati odnose, predvsem zaradi potrebe po sodelovanju pri novodobnih globalnih varnostnih izzivih, kot je terorizem. Prav tako je pokazal velik interes nad letošnjimi volitvami v Franciji in Nemčiji, kajti dogovor Minsk II. še vedno vidi, kot realni načrt za stabilizacijo Dondabasa. Predsednik Putin je nekajkrat v pogovoru izkazal preudarnost in odprtost za dialog pri pomembnih vprašanjih mednarodne skupnosti, istočasno pa brezkompromisnost pri vprašanjih, ki neposredno ogrožajo varnost ruskega prebivalstva. Isto zaščitniško vlogo je sicer pokazal tudi do rusko govoreče skupnosti v vseh državah bivše Sovjetske zveze. V pogovoru je tudi izpostavil pomen ruske kolektivne zavesti in težo simbolov, ki jim veliko pomenijo. Slednje je nekaterim politikom iz Zahoda težko razumeti. Tako imata v njegovih očeh svečanost ob 100. obletnici Ruske Kapelce in postavitev prvega, kot ga je poimenoval "spravnega" spomenika vsem Rusom padlim v prvi in drugi svetovni vojni, izjemen pomen. V tem kontekstu je bilo tudi opaziti spoštovanje, ki ga je predsednik Putin izkazal dogovorom med Narodno galerijo in Ermitražom ter Festivalom Ljubljana in Marijinskim teatrom, podpisanim naslednji dan v St Peterburgu. Omenjene kulturne vezi so posebej pomembne za slovenske gospodarstvenike, ki iščejo priložnosti na Ruskem Trgu.

Naslednji korak je bilo srečanje v Kijevu, kjer smo vtise iz Moskve lahko primerjali s pogledi ukrajinskega Predsednika Porošenka. V Kijevu je bilo zaznati isto pričakovanje do nove ameriške administracije, vendar je bilo čutiti več zaskrbljenosti, saj bi se konflikt na vzhodu Ukrajine v času, ko se v Washingtonu še "ekipirajo", lahko vzplamtel. Predsednik Porošenko je s posebno hvaležnostjo sprejel angažma in pripravljenost predsednika Pahorja, da pomaga ohranjati dialog med sprtima stranema v vzhodni Ukrajini. Dejansko pa seje pot zaključila na Münchenski varnostni konferenci, kjer je lahko slovenska delegacija pomembna stališča delila tudi z nekaterimi drugimi zavezniki in prijateljskimi državami, ki težje najdejo možnost za odprt dialog z Moskvo in Kijevom. 

Nekaj letna prizadevanja smo tako strnili v nedavnih  srečanjih z voditelji  Irana, Jordanije, Egipta, Turčije, Nemčije, Rusije in Ukrajine, to so voditelji, ki med seboj niti ne govorijo in so celo odkrito v sporih, kljub temu smo z vsemi uspeli vzpostaviti dialog, kot enakovreden in verodostojen partner. S tem smo dobili neposreden vplogled v dva najpomembnejša konflikta južno in vzhodno od Evrope, ki bosta odločilno vplivala na bodočo geopolitično sliko sveta. Dve takšni turneji ne bi bili mogoči brez zelo visoke stopnje zaupanja do Slovenije. To nam je lahko inspiracija za bolj ambiciozno in verodostojno zunanjo politiko usmerjeno v krepitev miru, medsebojnega spoštovanja ne glede na razlike v tradiciji in pristopu do urejanja mednarodnih odnosov.