Predsednik Pahor ob otvoritvi Münchenske varnostne konference

Ljubljana, 12. 2. 2016 | sporočila za javnost, izjave

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se mudi na 52. Münchenski varnostni konferenci v bavarski prestolnici, kjer bo jutri sodeloval v panelni razpravi z naslovom "Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju" (Towards further Euro-Atlantic Integration). 

Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, ki je letos osredotočena na globalne varnostne izzive in njihove odseve na varnost v Evropi (konflikt na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Siriji, migrantska problematika in njen učinek na razmere v EU). Posebna pozornost razprave je bila posvečena evroatlantskim povezavam kot garantu stabilnosti v Jugovzhodni in Vzhodni Evropi.

V izjavi za slovenske medije je ob robu otvoritve konference predsednik Pahor poudaril, da dogovor o končanju sovražnosti v Siriji, ki so ga ponoči sklenili na pogovorih predstavnikov 17 držav v Münchnu, predstavlja upanje, da se mednarodna skupnost zaveda, da brez sodelovanja in brez usklajenega načrta mirovnih operacij, morda tudi vojaških ob zeleni luči Združenih narodov, ni trajne rešitve za mir na Bližnjem vzhodu. 

Ob tem je predsednik spomnil, da je v zadnjem času večkrat dejal, da bo rešitev za trajnejšo rešitev bližnjevzhodne krize, zlasti sirskega in iraškega vprašanja, zares obetavna samo v primeru, če bo mednarodna skupnost sodelovala, zlasti če bodo iskreno sodelovali vsi glavni protagonisti, med njimi Rusija in ZDA.

Po otvoritveni razpravi konference se je predsednik Pahor sestal z zunanjim ministrom Irana Mohammadom Javadom Zarifom, s katerim sta govorila predvsem o možnostih poglobitve sodelovanja med državama ter izmenjala poglede na aktualne razmere v Siriji in se strinjala, da je potrebna politična rešitev. Pozdravila sta včerajšnji dogovor o takojšnji humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Siriji. Predsednik Pahor je v pogovoru izpostavil pomen rešitve iranskega jedrskega vprašanja, ki je odpravila sankcije Združenih narodov in Iranu omogočila aktivno vlogo v mednarodni skupnosti glede razmer v regiji. Zunanji minister je ob srečanju prenesel tudi vabilo iranskega predsednika Rohanija za državniški obisk slovenskega predsednika v Iran, ki naj bi bil predvidoma maja letos. Predsednik in zunanji minister sta se strinjala, da je za okrepitev odnosov nujno ponovno odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Odlična priložnost za to bi bil uradni obisk predsednika republike z gospodarsko delegacijo. 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo jutri sodeloval v razpravi na temo "Naproti tesnejšemu evroatlantskemu povezovanju", ki jo bo moderiral avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, kot razpravljavci pa bodo poleg predsednika Pahorja sodelovali še predsednik Makedonije Gjorge Ivanov, predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Vlade Črne gore Mile Đukanović, predsednik Vlade Gruzije Giorgi Kvirikashvili in predsednik Vlade Republike Kosovo Isa Mustafa. Razpravljavci bodo poskusili osvetliti temeljne ovire nadaljnjega evroatlantskega povezovanja in izmenjali poglede na ključne varnostne izzive, s katerimi se soočata Vzhodna in Jugovzhodna Evropa. 

Predsednik Pahor se je danes sestal tudi z makedonskim predsednikom Ivanovom, jutri pa se bo predvidoma sestal s hrvaško predsednico Grabar-Kitarović, ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, predsednikom Vlade Gruzije Giorgijem Kvirikashvilijem, ruskim premierjem Dimitrijem Medvedjevim, visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, generalnim sekretarjem Zveze NATO Jensom Stoltenbergom in drugimi.

Predsednik Pahor se je sestal z zunanjim ministrom Irana Mohammadom Javadom Zarifom
Foto: Daniel Novaković