Predsednik Pahor na 48. podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije

Ljubljana, 10. 3. 2016 | sporočila za javnost, govori

Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na 48. podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2015 (Velja govorjena beseda!)



SMO PRIRPAVLJENI NA PRIHODNOST?

Smo se iz prejšnje krize naučili dovolj (za novo)?


"Kot šefu države se mi zastavljata dve poglavitni strateški vprašanji.

Prvič, ali bosta Slovenija in Evropska unija kot celota uspešno rešili begunsko krizo prej, preden nas znova zadane nova finančna kriza?

In drugič. Kaj smo se Slovenci naučili iz soočanja z zadnjo finančno krizo in kako robustno bo slovensko gospodarstvo pripravljeno na novo?

Najprej sem dolžan kratko pojasniti, zakaj štejem novo svetovno finančno krizo za neizogibno. Nimam v mislih samo običajne ciklične krize temveč veliko krčenje svetovnega gospodarstva, kot smo ga bili doživeli v letih 2008 in 2009.

Glavni razlog je v tem, da je politika na svetovni ravni z denarjem davkoplačevalcev pokrila velikanske stroške moralnega hazarda finančne industrije, ne da bi jo hkrati postavila pod večji nadzor in regulacijo. Evropska unija je bila glede tega nekaj podjetnejša od Združenih držav Amerike, vendar odločno premalo.

Finančni balon se že širi. Sveže stiskan denar iz programa denarnega sproščanja se znova seli v vrednostne papirje. Izvedeni finančni instrumenti ostajajo, kot je dejal Warren Buffet, sredstva za množično uničevanje.

Spoštovane gospe in gospodje,

naj se vrnem k zastavljenima vprašanjema. Problem reševanja begunske krize v Evropi je, da njena rešitev ni odvisna od nje same, poleg tega pa je glede načina rešitve znotraj nje mnogo prevelikih razlik. To me skrbi.

Begunska kriza namreč politično honorira tiste politične sile v Evropi, ki vidijo njeno prihodnost v večji ohlapnosti. Po mojem mnenju pa se Evropska unija, zlasti države z Evrom in v Schengenu veliko uspešneje spopadajo z domačimi in svetovnimi problemi, če so bolj povezane in ne manj.

Z drugimi besedami; za vnovično soočanje s finančno in gospodarsko krizo potrebujemo bistveno bolj povezano in močno Evropsko unijo kot je ta hip. To je tudi v slovenskem nacionalnem interesu in bi si za to morali prizadevati po naših najboljših močeh.

Glede drugega vprašanja. Ali smo se kaj naučili iz soočenja s prejšnjo krizo in kako robustna bo naša ekonomija ob soočenju z novo?

Mislim, da se je mnogo stvari spremenilo na bolje, ne pa tudi najbolj odločilno. To je miselnost. Zgrešena miselnost, ki nas je vse skupaj zapeljala konec prejšnjega desetletja v svetovno recesijo, sta bili naivnost in slepa vera. Hoteli smo verjeti, da je v bistvu vse v redu. Nismo hoteli videti nastajajočih problemov. O njih smo bili pripravljeni spregovoriti šele, ko je prvi val cunamija že odnesel deset tisoče delovnih mest, spravil mnoge ob vse premoženje in dostojanstvo.

Zdi se mi, da se tako pri nas kot širše znova pojavlja ta miselnost. Hočemo verjeti, da je bolj ali manj vse še kar v redu. Pri tem iščemo pokritje in zavetje v statističnih kazalcih o gospodarski rasti, povečevanju zaposlenosti in tako naprej. Vse to je super vendar moramo najbolj odgovorni odločevalci vedeti, da je eno pozitivna miselnost, drugo pa naivna oziroma slepa miselnost.

Osebno ocenjujem, da se je Sloveniji po dolgih letih recesije uspelo izviti iz neposredne krize in da gospodarsko okreva. Po mojem mnenju pa ob tej spodbudni oceni ostaja problem, da je premalo strukturnih ukrepov, ki bi to rast dodatno spodbudili in jo okrepili kot trajnejšo. Skratka, slovensko gospodarstvo še ni dovolj robustno, da bi se lahko soočalo z novimi izzivi z bistveno manjšimi tveganji kot se je pred sedmimi leti.

Pospešeno gospodarsko okrevanje štejem za prednostno nalogo slovenske politike.

V dveh nagovorih slovenski javnosti, v državnem zboru o begunski problematiki novembra lani in neposredno javnosti po srečanju štirih predsednikov decembra lani sem celo v razpravah o nacionalni varnosti obakrat poudaril, da je najbolj pomembno za varnost države v najširšem smislu te besede gospodarsko okrevanje. Če bo, kot sem dejal, Slovenija gospodarsko okrevala in če bo to vodilo v potrebno socialno kohezijo, je to glede na sedanje izzive varnostne narave, s katerimi se soočamo, za našo varnost najbolj koristno.

Spoštovane gospe in gospodje,

leta 2008 so se dogajale pred našimi očmi stvari, ki bi jih lahko videli, vendar jih nismo hoteli ali znali videti, ali pa smo pogledali stran. Sredi marca se je zgodila banka Bear Stearns, na začetku septembra je morala vlada ZDA finančno intervenirati v Fannie Mae in Freddy Mac. Prosim spomnite se kje ste bili na dan, ko je bil objavljen stečaj banke Lehman Brothers? 15. septembra 2008?

Jaz sem bil na začetku zadnjega tedna soočenj na takratnih parlamentarnih volitvah in tik pred tem da na njih zmagam in prevzamem položaj predsednika vlade. Malo pred soočenjem na eni od televizij sem z osuplostjo gledal poročila z Wall Streeta in se spraševal kam nas to utegne vse skupaj peljati. Zaskrbljen nad dogajanji sem v zadnjih soočenjih pogosteje uporabljal sintagmo bližajoča se gospodarska negotovost.

Toda še vedno smo na predvolilnih soočenjih in po njih govorili koliko več bomo iz proračuna dali in dali in dali. Ko sem dva meseca kasneje prisegel kot predsednik vlade sem prvič govoril o krizi. Bil sem hudo kritiziran, da pretiravam. Vse ostalo potem se vsi dobro spomnimo.

Spoštovane gospe in gospodje,

letos nismo ne stvarno, ne metaforično v letu 2008. Daleč na obzorju sicer lahko ugledamo nevihtne oblake, vendar je absolutno dovolj časa, da se pripravimo na stampedo finančne in gospodarske narave, če ne bomo več odlašali s sprejetjem potrebnih ukrepov.

Letošnji prejemniki nagrad Gospodarske zbornice Slovenije so nam v navdih. Ob problemih, ki so enaki za vse imajo oni boljše rezultate. Imajo oni najboljše rezultate. Skupaj z vami jim želim čestitati kot znanilcem nove dobe. Tiste, ki je naslonjena na zmagovalno miselnost, ne na naivno ali slepo miselnost. S tega vidika jim iskreno čestitam in želim, da se jim pridružijo novi in novi. So temeljni stebri tiste robustnosti, ki jo utegnemo v prihodnosti še kako potrebovati. Hvala lepa."

Predsednik Pahor se je udeležil 48. podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2015
Foto: Daniel Novaković