Stojan Batič

Srebrni red za zasluge, vročitev 2. decembra 2015

Srebrni red za zasluge
za obsežen ustvarjalni opus in še posebej za monumentalno spomeniško izraznost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je s srebrnim redom za zasluge odlikoval Stojana Batiča (posthumno). Odlikovanje sta prevzeli hčerki Vesna Batič Maier in Jerneja Batič 2. decembra 2015 na slovesnosti v Predsedniški palači.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Stojanu Batiču, akademskemu kiparju (posthumno), za obsežen ustvarjalni opus in še posebej za monumentalno spomeniško izraznost. Odlikovanje sta v imenu nedavno preminulega odlikovanca prevzeli hčerki Vesna Batič Maier in Jerneja Batič.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitev:

Stojan Batič je eden najplodovitejših slovenskih kiparjev, ki je s svojim značilnim slogom slovenskemu kiparstvu 20. stoletja dal močan avtorski pečat. Njegove parkovne plastike, kot so Urška in povodni mož, spomenik kmečkim uporom, Ojdip, ki je postavljen pred Dramo, in Pan pred Cankarjevim domom v Ljubljani, so široko prepoznavne, prav tako spomeniki NOB.
Odraščal je v Trbovljah med rudniškimi otroki in v rudniku dobil tudi svojo prvo službo. Kot tehnični risar se je uprl, da bi z vodstvom govoril nemško, zato je kmalu pristal med rudarji. Dve leti je kopal lignit, na svoj 19. rojstni dan pa je odšel v partizane. Časopis Kozjanski partizan je ročno ilustriral, vsak izvod posebej. Na osvobojeno ozemlje se je vrnil prek fronte z Madžarske in prvi vkorakal v Maribor s slovensko trobojnico.
Po vojni je Stojan Batič postal prvi študent likovne umetnosti, ki mu ni bilo treba študirati v tujini – njegov indeks novoustanovljene akademije je nosil številko 1. Po študiju se je izpopolnjeval še pri kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu in se uvrstil med tiste slovenske umetnike, ki so ohranjali tesen stik z zahodnimi trendi.
Velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva, ki je verjel, da mora biti umetnost izpovedna, delana od človeka za človeka. Bil je mojster klasičnih kiparskih tehnik, ki je svojo liričnost izražal v vrsti materialov in tematik. Njegov prvi spomenik Talec je nastal že leta 1946. Sledil je ciklus, posvečen ženski figuri, pa ciklus Rudarji, za katerega je prejel tudi Prešernovo nagrado. Harlekin na konju je prelomno delo, s katerim je zavrnil socialni realizem takratnega časa. Sledili so ciklusi plastik z mitskimi motivi – od junakov grških tragedij do asirskih mitov, Gilgameša in leta 1993 ciklus slovenskih mitov in legend. Posvetil se je tudi celjskim grofom in evropskim legendam vse do finskih sag.
Slovensko kulturno zakladnico je Stojan Batič obogatil s skoraj 40 velikimi spomeniki, 21 parkovnimi plastikami, več kot 250 skulpturami male plastike in 60 javnimi portreti ter se s svojim opusom in kiparsko pripovedjo trajno zapisal v vrhove slovenskega parnasa.