Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Narodne skupščine Republike Srbije

Ljubljana, 28. 1. 2019 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob današnjem uradnem obisku v Republiki Srbiji, na slavnostni seji nagovoril poslanke in poslance srbske Narodne skupščine. 


V nadaljevanju objavljamo besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!


"Spoštovana gospa predsednica,
spoštovane poslanke in poslanci Narodne skupščine Srbije,
ekscelence,
dragi prijatelji.

Pred desetimi leti, leta 2009, sem bil po dolgem času poslabšanih odnosov med državama kot prvi slovenski predsednik vlade na uradnem obisku v Srbiji. Sprejela sta me takratni predsednik vlade Mirko Cvetković in predsednik Boris Tadić.

Z obiskom in pogovori smo odprli novo poglavje v odnosih med državama. Čeprav je prej in potem te odnose bremenil različen odnos do kosovskega vprašanja, smo od tedaj naprej vse druge izzive obračali v prid vzajemnih interesov in koristi.

Pred petimi leti, leta 2014, sem kot prvi predsednik Republike Slovenije uradno obiskal Srbijo. Moj tedanji gostitelj je bil predsednik Tomislav Nikolić, sprejel pa me je tudi predsednik Vlade Republike Srbije Aleksandar Vučić.

Vsestransko sodelovanje med obema narodoma in državama je bilo tedaj že v polnem razmahu. Slovenija je prav v tistih dneh nesebično pomagala Srbiji pri soočanju z velikimi poplavami. To je bila ilustracija iskrenega prijateljstva med dvema narodoma, med Slovenci in Srbi in med dvema državama, Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo.

Seveda so v teh desetih letih potekali številni obiski vaših predsednikov vlad in države v Sloveniji. V posebej lepem spominu mi je ostal zadnji obisk predsednika Nikolića, s katerim sva skupaj odkrila klopco miru in prijateljstva med Srbijo in Slovenijo v parku Tivoli in spomenik Mihajlu Pupinu na Bledu.

Z vašim predsednikom sva bila pred dvema dnevoma častna pokrovitelja svečane večerne molitve v Pravoslavni cerkvi v Mariboru in slavnostne akademije v Slovenskem narodnem gledališču ob 800. obletnici samostojnosti Srbske pravoslavne cerkve in 600. obletnici rojstva celjske grofice Katarine Branković, prve pravoslavke v Sloveniji.

Slovenija in Srbija v tem času nista uredili samo odprtih dvostranskih vprašanj, temveč sta poskrbeli za razmah gospodarskega sodelovanja, kulturne izmenjave in poglobitev čisto človeških medsebojnih simpatij in naklonjenosti.

Spoštovana gospa predsednica,
visoki zbor,

Slovenija je vse od začetka urejanja dvostranskih vprašanj aktivno zagovarjala in spodbujala približevanje in vstop Srbije v Evropsko unijo. Ves čas, takrat in danes, ocenjujemo, da bi bil vstop Srbije v Evropsko unijo v vzajemnem interesu Bruslja in Beograda in velik prispevek k politični in gospodarski stabilnosti tega dela Evrope.

Zaupanje in prijateljstvo se je v teh letih razvilo do te mere, da sodelujemo skupaj, na ravni predsednikov držav tudi v okviru procesa Brdo-Brijuni. Na ravni predsednikov vlad pa v okviru Berlinskega procesa, ki pomeni gospodarski okvir procesa Brdo-Brijuni z vključitvijo nekaterih najpomembnejših evropskih držav.

Ta proces Brdo-Brijuni, čeprav je neformalen, toda na najvišji ravni med predstavniki držav v regiji ima več značilnosti.

Prvič, ohranja in krepi elementarno osebno zaupanje med voditelji in izraža politično voljo za elementarno zaupanje in sodelovanje med državami udeleženkami.

Drugič, je osnova Berlinskega procesa, ki se posveča zlasti gospodarskemu sodelovanju in v ta proces direktno vpenja najbolj pomembne evropske države.

Tretjič, udeležujejo se ga visoki predstavniki tretjih držav in Evropske unije in predstavlja priložnost za periodično izmenjavo ocen o razvoju evropskega širitvenega procesa.

In četrtič, je lakmusov papir, preizkusni kamen, kjer lahko ocenimo vzdušje, atmosfero v regiji.

Želim se zahvaliti Srbiji in srbskemu predsedniku, da sodeluje v tem procesu.

Že na sarajevskem vrhu procesa Brdo-Brijuni 2016 sem ocenil, da se utegne Evropska Unija v naslednjih letih ukvarjati bolj sama s seboj kot s širitvijo. V bistvu se niti toliko ne ukvarja sama s seboj kot bi si želel, temveč se države članice ukvarjajo veliko več s seboj in manj s skupno Evropsko Unijo. Vsekakor to ustvarja razmere, ko tudi v prihodnjih letih ni mogoče pričakovati velike politične volje za širitev EU. Zato sem na srečanju v Sarajevu in na vseh srečanjih od takrat naprej ponovil to, kar želim danes reči pred tem visokim zborom.

Prav zato, ker bi se utegnila upočasniti dinamika pogajanj držav Zahodnega Balkana z Evropsko Komisijo o članstvu, je toliko bolj pomembno, da vse države v tej regiji in tiste, ki smo na njenem robu, tako rekoč brezpogojno sodelujemo, rešujemo vsa odprta vprašanja, ohranjamo zaupanje med nami in stabilnost v regiji. Naša politična vloga in odgovornost sta nenadomestljivi. Tega namesto nas ne more narediti nobena druga sila ali celo velesila. Zato je tako pomembno, da se pogovarjamo in vztrajno iščemo rešitve.

Tudi Zahodni Balkan je na razpotju, stvari otežuje manjša predvidljivost in povečana varnostna tveganja v mednarodni skupnosti. Kljub temu ali pa prav zaradi tega moramo storiti vse za mirno reševanje vseh sporov. Ni zgodovinske nujnosti, da se Zahodni Balkan v teh razmerah zaplete v konflikt.

Toda, če bi se to proti naši volji zgodilo, moramo vsi skupaj vedeti. To bi bil perfect storm.

Visoki zbor,

seveda Slovenija podpira Srbijo na poti v Evropsko unijo. Ne glede na mojo oceno o upočasnitivi dinamike širitve, bo Slovenija vedno aktivno opozarjala na njen pomen. Srbiji želim na tej poti veliko uspeha. Iz slovenskih izkušenj vem, da je veliko odvisno od nacionalnega družbenega konsenza, kako hitro in uspešno se domača zakonodaja prilagaja evropskemu pravnemu redu in kako težko je kdaj prepričati javnost, da je to potrebno storiti čeprav za to ni takojšnje nagrade v hitrosti pogajanj.

Spoštovana gospa predsednica,
dragi prijatelji,

Slovenija razume pravico Srbije, da suvereno izbere svojo varnostno politiko. V tem smislu spoštuje vaše prednostno sodelovanje z Rusko federacijo. Jasno pa je, da bo ob tej okoliščini prej in lažje prišlo do zaključka pogajanj Srbije z Evropsko unijo, kolikor bolj bodo urejeni odnosi med Evropsko unijo in Rusko federacijo.

Slovenija podpira prizadevanja uradnega Beograda in Prištine, da sklepata sporazume, ki urejajo medsebojne odnose. Sklenjene sporazume morata obe strani tudi spoštovati.

Glede nekaterih zamisli za ureditev najobčutljivejših dvostranskih vprašanj Slovenija poudarja elementarni pogoj: pogajanja morajo potekati po mirni poti brez groženj ali uporabe sile, rezultat mora biti mirna uveljavitev dogovora brez kolateralnih varnostnih posledic v regiji.

Slovenci in Srbi se spoštujemo in smo si naklonjeni. Slovenija in Srbija sta prijateljski državi. Poglobljeno razvijata vsestranske odnose. Pomagata si in se podpirata.

Obe vidita v Evropski uniji prostor sprave, miru, varnosti in blaginje. Slovenija in Srbija imata različni varnostni politiki, vendar to razliko medsebojno spoštujeta in menita, da ta razlika ne ovira razvoja vseh drugih vsestranskih priložnosti.

Obe se čutita zavezani ureditvi vseh dvostranskih in večstranskih vprašanj držav v jugovzhodni Evropi. Glede nekaterih vprašanj imata različne poglede, vendar ti niso tako nepremostljivi, da bi ovirali razvoj odličnih političnih in gospodarskih odnosov.

Dragi srbski prijatelji,

bilo mi je v veliko čast, da sem vas lahko nagovoril s tega mesta. Prišel sem in odhajam kot vaš prijatelj. Prizadeval si bom, da bomo Slovenci in Srbi okrepili naklonjen odnos. Storil bom, kar je v moji moči, da bosta Srbija in Slovenija vzorno vsestransko sodelovali v korist njunih narodov, državljank in državljanov, celotne regije, Evrope, evropskega in svetovnega miru in blaginje.

Hvala za vašo pozornost in čast, ki ste mi jo izkazali.

Naj živi slovensko-srbsko prijateljstvo."

Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Narodne skupščine Republike Srbije
Foto: STA

Govor predsednika Pahorja na slavnostni seji Narodne skupščine Republike Srbije
Foto: STA