Govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske

Ljubljana, 15. 5. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je danes v vojašnici Petra Petriča v Kranju udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske, ki ga praznujemo v spomin na 15. maj 1991, ko so v takratni Teritorialni obrambi obvezno služenje vojaškega roka začeli slovenski naborniki v dveh učnih centrih - v 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru in v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani.

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je danes v vojašnici Petra Petriča v Kranju udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske
Foto: Stanko Gruden/STA

Govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske: Velja govorjena beseda!


Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, visoki gostje, gospe in gospodje.

So slovesni trenutki, ko lahko za hip odložimo vsakodnevne skrbi. Ne zato, ker bi jih zanemarili. Toda o njih razmišljamo res vsak dan. Danes pa ni običajen dan. Danes je praznični dan. Ne samo za Slovensko vojsko, temveč za ves narod in vso Slovenijo. Zato si smemo privoščiti tudi občutke vznesenosti in ponosa.

Dan Slovenske vojske je najbolj neposredno povezan z ustanovitvijo lastne države in neprecenljivo vlogo Slovenske vojske pri njeni obrambi v vojni za Slovenijo. V bistvu pa slavi uporniško tradicijo našega naroda, ki se je pogumno postavil zase tudi z vojaško močjo. Je že res, da Slovenci zase radi rečemo, da smo predvsem narod kulture. Ni dvoma o tem. Prav pa je, da ne pozabimo tudi svoje slavne vojaške zgodovine. Obhajamo 140. obletnico rojstva generala Rudolfa Maistra. Pred dnevi smo slavili upor proti okupatorju in dan zmage v drugi svetovni vojni. Z vojno za Slovenijo je bila osvobojena nova suverena država slovenskega naroda, kot jo je preroško, pred četrt stoletja, zahtevala znamenita Majniška deklaracija.

Ne kot predsednik republike, ne kot vrhovni poveljnik si ne prizadevam, da bi bila naša nacionalna samozavest prežeta in spodbujena zlasti z občutkom vojaške moči. Vendar se po svojih najboljših močeh iskreno trudim, da bi se v zgodovinskem spominu ohranilo in okrepilo zavedanje o našem pogumu in vojaški sposobnosti, ker sta sestavni del našega narodnega obstanka in napredka.

Nastajajoča slovenska država je ustanovila lastno vojsko zato, da bi ta v primeru vojaške potrebe obranila državno samostojnost in svobodo naše domovine. Zgodovinske okoliščine so od nje zahtevale, da izpolni ta pričakovanja že kmalu po njenem nastanku.
Slovenska vojska je že dokazala, da se lahko nanjo v celoti zanesemo. Kot vrhovni poveljnik si dovolim ponosno ugotoviti, da je Slovenska vojska tudi danes deležna vsega zaupanja. Nas in naših zaveznikov. Vsem vam bi se rad v imenu države in ljudi, ki jih predstavljam, za to iz srca zahvalil.

Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, visoki gostje, gospe in gospodje.

Ideja za samostojno državo je bila vedno prežeta z evropsko idejo. V bistvu gre za našo presojo, da je za naš nacionalni obstoj in napredek dobro in koristno, da smo vsestransko vpeti v krog razvitih držav, ki jim pripadamo. Tudi varnostno.

Ker ta evropska ideja v sodobni Evropski uniji nima razvitega skupnega varnostnega mehanizma, je bilo prav, da smo se Slovenci pred desetimi leti po svoji volji pridružili zvezi NATO. Zaradi zgodovinskih in drugih razlogov niso vse članice Evropske unije tudi članice zavezništva NATO. Od 28-ih kar 22, tudi Slovenija. Vidimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji in zvezi NATO smiselno zaokroženo.

Ni nobenega zagotovila za trajnost miru in varnost. Nihče ni izključen iz tega tveganja. Bolj, kot je svet povezan, bolj so prazne in nevarne utvare o izolaciji, o pobegu pred varnostnimi tveganji. Z vojaškim zavezništvom jih je mogoče vsaj zmanjšati in omejiti. V sodobnem svetu se sicer spreminjajo sprožilci ogrožanja varnosti.

Občutek zavedanja velike večine ljudi o socialni nepravičnosti je bolj pomemben kot kadarkoli prej. Seveda z vojsko ne bomo odpravili teh socialnih razlik in tega občutka. V demokratični in odprti družbi, ki jo ustvarjamo sami in skupaj z zavezništvom, bomo k temu stremeli z demokratičnimi gospodarskimi in socialnimi politikami.

Z vojsko, našo oziroma zavezniško, smo in bomo odvračali skušnjavo, da bi z uporabo sile kdo posegel v našo suverenost ali mu celo z vojaško obrambo to preprečili.

Slovenija je miroljubna država. Ima prijateljske in odprte odnose s sosednjimi državami, s članicami EU in zveze NATO, ima poseben ugled v sosednji regiji Zahodnega Balkana ter tvorno sodeluje v aktivnostih mednarodne skupnosti za vzpostavitev ali zavarovanje mednarodnega miru.

Morda Slovenija danes ni več tak zgled, kot je bila v času demokratičnega prehoda, toda še vedno uživa ugled v mednarodni skupnosti. Zaradi tega ugleda Slovencem ni potrebno hoditi s sklonjeno glavo. Zasluge za to imajo tudi aktivnosti Slovenske vojske pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, ki so povsod po svetu visoko spoštovane in cenjene.

Naši ljudje pa so Slovenski vojski še posebej hvaležni, ker pravočasno in zelo vestno priskoči na pomoč v primeru naravnih ali drugih nesreč. Vsa ta visoka pričakovanja domače in mednarodne javnosti bodo tudi v prihodnje dosegljiva, če bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva za njen razvoj.

V tem smislu ima država polno odgovornost, da primerno ukrepa. Ne mislim, da je morala profesionalne vojske odvisna od materialne nagrade, a tudi nimam utvare, da je to povsem nepomembno. Ne gre samo za motiviranost, gre za profesionalnost v vseh njenih odtenkih.

Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, ob vašem prazniku vam čestitam v mojem imenu, v imenu države, položaj pa mi omogoča, da vam lahko prenesem tudi izraze hvaležnosti vseh naših ljudi.