"Slovenija 2030" – Znanje brez meja

Ljubljana, 26. 12. 2013

Predsednik republike Borut Pahor je v četrtek, 26. decembra 2013, ob 16.00 uri, v Veliki dvorani Predsedniške palače v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Inštitutom za etiko in Svetovnim slovenskim kongresom gostil konferenco "Slovenija 2030" – Znanje brez meja, v katerem so sodelovali slovenski študentje in raziskovalci v tujini.

Konferenca "Slovenija 2030 – Znanje brez meja" - posnetek celotnega dogodka

Srečanje s slovenskimi študenti, raziskovalci in alumni v tujini je bila priložnost za pogovor o njihovih vrednotah, značajskih lastnostih in etičnih standardih, ki so jih oz. jih vodijo na poti k uspehom. Opisali so okolje, v katerem živijo in delajo in pojasnili, zakaj in v čem je bolj stimulativno od domačega.

V uvodnem nagovoru je ob prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, predsednik republike Borut Pahor navzoče spomnil na zgodovinski dogodek, ki se je zgodil na današnji dan pred 23 leti, ko je tedanji predsednik skupščine gospod France Bučar razglasil, da smo se Slovenke in Slovenci odločili za samostojno državo. "To je bila zelo drzna in zelo pogumna zgodovinska odločitev", je povedal predsednik in udeležencem ob današnjem državnem prazniku voščil z željo, "da bi po svojih najboljših močeh tudi vi pomagali, da bi bila naša država boljša, bolj pravična in bolj uspešna".
Predsednik je tudi izrazil svoje mnenje, da se mu zdi koristno in prav, da gredo mladi študirati v tujino. "Če imate take sanje, pojdite. Pojdite po sveže zamisli, po znanje in po nove odgovore na vašo radovednost v tujino. Ni vaša dolžnost, da se vrnete nazaj. Privilegij naše države je, da vas imamo. Dolžnost države je, da kolikor je v njeni moči stori vse za to, da bo Slovenija kot dežela, moderna, odprta, strpna, kompetitivna, solidarna in privlačna, da boste s svojim impozantnim znanjem prišli nazaj in si tu ustvarili družine."

Uvodnim nagovorom je sledil pogovor z naslovom "Znanje brez meja" s petimi posamezniki, ki so v razgibanem pogovoru opisali okolje, v katerem živijo in delajo in pojasnili, zakaj in v čem je bolj stimulativno od domačega. Predstavili so svoje ocene o konkurenčnosti Slovenije na posameznih strokovnih področjih in možnostih, da bi svoje delo nadaljevali v Sloveniji.

Uvodni nagovori: Na konferenci so sodelovali:

Mladi na konferenci o participaciji otrok in mladostnikov
Državni zbor Republike Slovenije
Ljubljana, 13. november 2014

Predsednik republike Borut Pahor se je ob 25. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah udeležil konference "Participacija otrok in mladostnikov". Predsednik republike je aktivno sodeloval v tretjem delu konference, ko je predsedoval razpravi z naslovom "Participacija otrok in mladostnikov na področju socialnih in političnih pravic".

Predsednik Pahor je v uvodu izpostavil vprašanje, ali je smiselno razmisliti o znižanju starostne meje za udeležbo na volitvah na 16 let. Vse sodelujoče, predstavnike otroškega parlamenta iz vseh slovenskih regij, Dijaške organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije, je povabil, naj se opredelijo do tega vprašanja in svojo odločitev tudi argumentirajo.

V razpravi je prevladalo strinjanje, da bi bilo znižanje volilne pravice iz 18 na 16 let, primerno. A so mladi poudarili, da si želijo dodatnih izobraževalnih vsebin v obliki državljanske vzgoje, tako v obveznih kot v izbirnih šolskih in obšolskih dejavnostih, saj jim po njihovem mnenju znanja na tem področju primanjkuje. Med argumenti so mladi navajali, da bi si tako privzgojili večjo odgovornost do politike, saj bi jo aktivno soustvarjali.

V razpravi so mladi izrazili tudi nekatere pomisleke glede znižanja starostne meje, med njimi, da bi politične stranke lahko z mladimi volivci manipulirale, ker ne bi imeli dovolj političnega znanja, da ne bi bilo primerno, če bi se volilna kampanja izvajala v učilnicah in podobno.

Ob koncu razprave so udeleženci o predlogu znižanja starostne meje na 16 let tudi glasovali. Odločitev je bila jasna, večina je izrazila naklonjenost za znižanje starostne meje z 18 na 16 let. Ob tem je predsednik Pahor izrazil svoje zadovoljstvo nad kakovostjo razprave, ki je bila po njegovem mnenju zelo zrela in omikana, presenečen pa je bil tudi nad sposobnostjo argumentiranja ter strpnostjo, ki je ob koncu omogočala sprejetje sklepa. »Odločitev ni pravno zavezujoča, daje pa nek signal skupnosti, da je potrebno k razpravi o znižanju starostne meje resno pristopiti,« je razpravo zaključil predsedujoči predsednik republike Borut Pahor.


Mladi lahko zaposlitveno varnost iščejo tudi na podeželju
Biotehniški center Naklo
Naklo, 18. november 2014

Ob prihajajočem dnevu slovenske hrane je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obiskal Biotehnični center Naklo, edino izobraževalno ustanovo v Sloveniji, kjer gospodarijo in izobražujejo dijake ter študente v ekološkem kmetovanju, za kar imajo od leta 2004 tudi Ekološki certifikat.

Predsednika republike je po Centru popeljala študentka Katja. Uvodoma si je ogledal mlekarsko delavnico, kjer mu je dijak Tilen predstavil aktivnosti, ki potekajo v šolski mlekarni. Predstavil mu je predelavo mleka v različne mlečne izdelke, za katere je center na pomurskem sejmu v Gornji Radgoni prejel nekaj zlatih in srebrnih priznanj. V nadaljevanju si je predsednik republike ogledal rastlinjak, projekt akvaponika, kjer sta mu študentka Tina in dijakinja Lea predstavili proizvodno metodo, ki združuje AKVAkulturo – gojenje rib s hidroPONIKO – gojenje rastlin, v plavajočem mediju. V šolski trgovini »Pod kozolcem«, kjer prodajajo izdelke pridelane na ekološkem posestvu centra, pa se je predsednik Pahor seznanil z ugotovitvijo, da slovenski potrošniki dajejo prednost kakovosti in slovenskemu poreklu pred ceno izdelka. Predsedniku Pahorju sta mladi slaščičarki Kristina in Klara, zmagovalki državnega tekmovanja na Gostinskoturističnem zboru, predstavili svoje sladke umetnine, cvetličarki Katja in Ana pa mednarodne dosežke na področju cvetličarstva. Predstavitvi se je pridružil tudi Peter Ribič, ki je lani skupaj s cvetličarko Sabino Šegula okrasil baziliko sv. Petra in papeževo ložo v Vatikanu.

V izjavi za medije je predsednik Pahor poudaril, da so mladi ljudje veliko bolj zreli za svoja leta kot je to morda veljalo za prejšnje generacije. Po njegovem mnenju mladi vedo, da se morajo nasloniti na svoje znanje, da si morajo pridobiti čim več izkušenj, da si morajo upati biti drzni in biti dovolj samozavestni. »Ta pogum imajo mladi v večji meri, kot smo ga mi pripravljeni prepoznati. Imam dober občutek, da bodo kot nosilna generacija jutri uspešneje krmarili našo družbo kot to uspeva nam, ki smo ta hip morda premalo pogumni. Imamo veliko znanja, imamo veliko izkušenj, a se zdi, da nam je kriza vzela samozavest,« je dejal predsednik Pahor ter dodal, da je prišel obiskat šolo, ki mlademu človeku, ki želi živeti na podeželju, nudi potrebna znanja, ambicije in samozavest, da lahko razmišlja in sanja o tem, kako bo kakovostno s svojo družino živel na podeželju. Predsednik Pahor je spomnil, da bomo v petek, ob dnevu slovenske hrane, poskušali zlasti mlade osveščati o pomenu zdrave in kakovostne slovenske hrane. »Če se je pred leti zdelo, da je poskus večje promocije slovenske hrane v konkurenci z drugimi neuspešen, so danes, zaradi različnih okoliščin, ljudje veliko bolj odgovorni pri nakupu hrane. Slovenska hrana postaja vse bolj kakovostna, celo takrat, ko je dražja, določen segment kupcev poseže po njej, ker je varna in kakovostna. Mladim to daje vedeti, da je mogoče tržne niše iskati tudi na podeželju, znotraj kmetijskega gospodarstva in pa tudi širše, s proizvodi in storitvami, ki so konkurenčne in nudijo zaposlitveno varnost,« je dejal predsednik Pahor.

Po ogledu centra so dijaki in študenti Biotehničnega centra Naklo s predsednikom republike v okviru projekta Slovenija 2030 delili svoja razmišljanja o aktualnih razmerah v državi in njihovi vlogi pri ustvarjanju Slovenije prihodnosti. V svojih razmišljanjih glede prihodnosti so bili mladi enotni, da vanjo zrejo z upanjem. Predsednik Pahor je izrazil prepričanje, da se mladi odločajo za prevzem kmetij ker tako želijo in ne, ker bi morali. Ob tem je z njimi delil svoje izkušnje, ko je dan preživel na kmetiji mladega gospodarja. Mladi so tudi izpostavili, da si želijo več praktičnega pouka. Zato so predlagali uvedbo vajeništva, ki bi združevalo mlade, njihov potencial in ideje, ter starejše in njihovo znanje. V pogovoru je mlade zanimalo tudi stališče predsednika republike do različnih tem zunanje politike, tudi glede priznanja Palestine. Predsednik Pahor je poudaril, da je po njegovi oceni dozorel čas, da mednarodna skupnost spodbudi Palestino in Izrael k dokončni rešitvi, a hkrati opozoril, da mora biti to »dvosmeren postopek«, saj morajo tudi palestinske oblasti poskrbeti, da se bo judovska država počutila varno in spoštovano v soseščini.