Predsednik Pahor, hrvaška predsednica Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Ivanov obiskali začasni tranzitni center v Gevgeliji

Gevgelija, Makedonija, 13. 4. 2016 | sporočila za javnost, izjave, Brdo Brijuni Process

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se s predsednico Republike Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović, z mandatom voditeljev Brdo Brijuni Process, mudi na delovnem obisku v Republiki Makedoniji.

Danes dopoldne so predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Gjorge Ivanov obiskali obmejno področje in začasni tranzitni center »Vinojug« v Gevgeliji. Predsednik Pahor se je v tranzitnem centru za migrante v Gevgeliji posebej srečal tudi s slovenskimi policisti, ki pomagajo makedonskim kolegom pri varovanju meje.

Predsednik Pahor, hrvaška predsednica Grabar-Kitarović in makedonski predsednik Ivanov obiskali začasni tranzitni center v Gevgeliji
Foto: Daniel Novakovič/STA

V izjavi za medije po obisku obmejnega področja in začasnega tranzitnega centra »Vinojug« v Gevgeliji je predsednik Pahor izpostavil, da je želja voditeljev pobude Brdo Brijuni Process, da Makedonija napreduje na poti evroatlantskih integracij, česar pa ji tako domače kot mednarodne okoliščine ter spori z državami članicami integracij tega ne omogočajo.

Kot je še napovedal, bosta z Grabar-Kitarovićevo po pogovorih s predsedniki makedonskih političnih strank in s predsednikom Ivanovom napisala poročilo, ki ga bosta poslala voditeljem Brdo Brijuni Process, predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, podpredsedniku ZDA Josephu Bidenu ter vsem tistim, ki bi lahko priporočila in opažanja uporabili kot "relevantno snov za premislek o tem, kakšni koraki so potrebni v prihodnje".

Dejal je, da verjame, da je vse te probleme mogoče reševati v okviru demokratičnega procesa in da bodo zato junijske volitve odločilne - slediti pa jim mora "občutek za nacionalno enotnost znotraj Makedonije za vprašanja, ki terjajo kompromis z mednarodno skupnostjo, ali z Evropsko unijo ali z zvezo Nato". Makedonija je pred dobim mesecem v skladu z dogovorom držav na balkanski migracijski poti mejo z Grčijo zaprla, s tem pa ustavila nekontroliran tok migrantov. Več tisoč beguncev in migrantov še vedno ostaja ujetih na drugi strani meje pri Gevgeliji, v grškem Idomeniju in vztraja pri možnosti nadaljevanja poti.

Predsednik Pahor je izpostavil, da Makedonija zaradi svojega začetnega položaja na balkanski migracijski poti opravlja pomembno nalogo, je glavni branik - skupaj s slovenskimi, hrvaškimi in drugimi policijskimi silami iz Evropske unije pri preprečevanju ilegalnega prestopa mej migrantov in dodal, da se je vendarle evropska politika začela obnašati enotno, učinkovito in da bo tako lažje rešiti probleme. S hrvaško kolegico sta se makedonskemu predsedniku Ivanovu tudi zahvalila za trud makedonskih oblasti in obenem izrazila željo, da se varnostno in humanitarno kompleksna situacija na balkanski migracijski poti ne bi ponovila.