Predsednik Borut Pahor v imenu Republike Slovenije na splošni razpravi 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov

New York, ZDA, 26. 9. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil splošne razprave 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, kjer je nastopil v imenu Republike Slovenije. V govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 69. zasedanja Generalne skupščine OZN je poudaril pomen reforme Združenih narodov in mirnega reševanja sporov.

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na 69. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov:
New York, 26. septembra 2014

Spoštovani gospod predsednik,

dovolite mi, da najprej čestitam Nj. eksc. g. Samu K. Kutesi ob izvolitvi za predsednika 69. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov in mu zaželim obilo uspeha pri opravljanju te funkcije. Prav tako bi se rad zahvalil predsedniku 68. zasedanja Nj. eksc. g. Johnu W. Ashu za predano delo v preteklem letu.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi generalnemu sekretarju OZN Nj. eksc. g. Banu Ki-Moonu za njegova nenehna in neomajna prizadevanja za spodbujanje vrednot in načel Organizacije združenih narodov ter ustvarjanje boljšega sveta.

Gospod predsednik,

Slovenija pripada tistemu velikemu delu mednarodne skupnosti, ki si želi trajen mir in si zanj tudi prizadeva. Pogoj za to je mirno reševanje vseh sporov. Organizacija združenih narodov je bila v veliki meri ustanovljena prav s tem namenom. Glede tega je bila pogosto tudi uspešna. Tudi zaradi tega ostaja v sodobni mednarodni skupnosti nenadomestljiv instrument za ohranjanje in krepitev mednarodnega miru.

Toda uporaba sile v nasprotju z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ostaja dejstvo. Krepi se celo občutek, da obstoječa arhitektura organizacije, zlasti Varnostni svet, zaradi spremenjenih zgodovinskih okoliščin ni več kos svoji osnovni nalogi. V tem smislu so se že pred časom začele razprave o potrebni reformi, vendar vse do danes ni resnejših sprememb.

Zato se v miroljubnem delu mednarodne javnosti upravičeno krepi občutek negotovosti glede stabilnosti in miru v prihodnje. Če se organizacija ne bo reformirala tako, da bo uspešno urejala mednarodne spore, se bodo ti vse bolj pogosto urejali mimo nje. Blokade v Varnostnem svetu so vse pogosteje upravičen ali neupravičen izgovor, da se krizne razmere rešuje z uporabo sile brez mandata Organizacije združenih narodov. Če se bo ta trend nadaljeval, predstavlja to neposredno grožnjo za razpad politične in varnostne arhitekture sodobne mednarodne skupnosti.

Naša skupna naloga je, da pomanjkljivosti, zlasti v delovanju Organizacije združenih narodov in Varnostnega sveta, odpravimo dovolj zgodaj, dovolj korenito in s potrebnim soglasjem, preden bi utegnilo biti prepozno. Svet se letos spominja 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Druga svetovna vojna se je začela na ruševinah neuspešne Lige narodov. Tretja, bržkone zadnja, bi bila lahko v marsičem omogočena z zastarelostjo in neuspešnostjo Organizacije združenih narodov.
Vsi se strinjamo, da potrebujemo reformiran in učinkovit Varnostni svet s stalnimi članicami, ki svoje pristojnosti izvajajo odgovorno ter v skladu z mednarodnim pravom in Ustanovno listino. To priložnost moramo izkoristiti za premislek o mednarodni varnostni arhitekturi, za krepitev zmogljivost za preprečevanje in reševanje sporov ter za ponovno zavezo k skupnim vrednotam in načelom iz Ustanovne listine. Regionalne in podregionalne organizacije, ki dopolnjujejo našo svetovno organizacijo, morajo na svojih področjih in v okviru svojih pooblastil odigrati ključno vlogo pri ohranjanju miru in varnosti.

Imamo zgodovinsko dolžnost, da posodobimo Organizacijo združenih narodov tako, da bo ta mednarodni mir zavarovala tudi za prihodnje rodove. Glede na številne konflikte po svetu bomo to morali storiti, preden bo mednarodni mir nepovratno ogrožen. Ne zanikam posebnih okoliščin, ko mednarodna skupnost preprosto nima druge možnosti, kot da mednarodni mir ohrani tudi z uporabo sile. Vendar je za verodostojnost bistven mandat Organizacije združenih narodov. Vsaj praviloma. Če ukrepi brez njenega mandata postanejo pravilo, je svet skoraj zagotovo obsojen na položaj, v katerem bo eno od takih samovoljnih ukrepanj sprožilo konflikt širših in neobvladljivih razsežnosti. Za tako nevarnost ni prepričljivih moralnih razlogov.

Prihodnje leto bomo obeležili zgodovinski razvoj in dejavnosti na področju varnosti in človekovih pravic ter se spominjali nekaterih ključnih dogodkov, kot je genocid v Srebrenici, od katerega bo minilo 20 let. Ti naj nas opominjajo, da moramo nujno ščititi civilno prebivalstvo v razmerah, kot so tiste v Iraku, Siriji, Južnem Sudanu in Srednjeafriški republiki. Podpiramo francosko pobudo o neuporabi pravice veta v primerih vojnih hudodelstev, etničnega čiščenja in zločinov zoper človečnost. Pobuda generalnega sekretarja Rights Up Front v pravem trenutku opozarja na potrebo po zgodnjem prepoznavanju in obravnavanju kršitev človekovih pravic, kar preprečuje razvoj dejanskih konfliktov in množičnih hudodelstev. Slovenija bo še naprej podpirala ta prizadevanja in dejavnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je nujno za pregon storilcev najhujših zločinov.

Potreben je tudi celovit pristop Organizacije združenih narodov k novi nevarnosti, ki se širi na širšem Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki: nevarnosti terorizma, ekstremizma in radikalizma s skrajno drugačnim strateškim pristopom in načinom delovanja. Ta svetovni pojav okrutnosti in nespoštovanja človeškega življenja moramo najstrožje obsoditi in se proti njemu boriti skupaj, pri čemer moramo spoštovati mandat Varnostnega sveta. Menim, da je ta izjemno pomemben, in zato želim ponovno izraziti podporo resoluciji, ki jo je včeraj sprejelo več kot 100 držav.

Čeprav razprava o reformi Varnostnega sveta teče že dlje časa, pa se prav v zadnjem obdobju kaže njena velika aktualnost. Slovenija se zavezuje, da bo pri tem sodelovala po svojih najboljših močeh.

Gospod predsednik,

vizija mednarodnega miru morda res ostaja neuresničena. Vendar ideali, ki so pred skoraj 70 leti spodbudili nastanek Organizacije združenih narodov, in potreba po zaščiti človeštva ostajajo. Združimo sredstva in zamisli. Prevzemimo vodilno vlogo, izvedimo potrebne reforme in se ponovno zavežimo k načelom Ustanovne listine. Ponovno vzpostavimo dialog in povrnimo zaupanje.

Edino tako bomo lahko ohranili svetovni red, ki temelji na mednarodnem pravu, ter ljudem in narodom sveta zagotovili trajno zapuščino.

Hvala.