Intervju predsednika Republike Slovenije za avstrijski dnevnik Kleine Zeitung »Balkan bi lahko eskaliral«

Ljubljana, 19. 3. 2017 | intervjuji

"Der Balkan könnte eskalieren"
Thomas Cik, Kleine Zeitung
http://www.kleinezeitung.at/politik/aussenpolitik/5185763/Interview_Der-Balkan-koennte-eskalieren

Za slovensko manjšino na Koroškem se zavzemate gostobesedno in dejali ste: »Tako kot je zdaj ustava napisana, je za nas nesprejemljivo.« Nasprotno se potem zastavlja vprašanje: Zakaj je za Slovenijo tako težavno, da bi svojo nemško govorečo manjšino vključila v ustavo?
V Sloveniji imamo dve avtohtoni manjšini – italijansko in madžarsko.

In pri tem bo ostalo?
Ne vidim znakov, da bi se to spremenilo. Kar se tiče predstavnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji: vedno sem bil za to, da se to skupino finančno podpira, se jo politično vključi in neguje ter da se krepi njeno identiteto. To naj bi v končni fazi tudi prispevalo h krepitvi naše nacionalne zavesti.

Toda pravice etničnih skupin gredo v vaši deželi mnogo dlje – celo v nadzornem svetu nacionalne televizije so predstavniki etničnih skupin. Teh pravic nemško govoreča manjšina ne bo nikoli dobila?
Kot rečeno: gre za nemško govorečo etnično skupino. Je pomemben del naše kulture. Sam sem pogosto gost na Kočevskem.

S tako težavo kot v vaši državi govorite o nemško govoreči manjšini, se na Koroškem deloma razpravlja o slovenski manjšini. Zakaj je ta tema še vedno tako pereča?
Ker je na Koroškem slovenska nacionalna manjšina zaščitena z Zvezno ustavo Republike Avstrije in mednarodnim pravnim sporazumom. Slovenija je država naslednica ene od držav podpisnic Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.

To resnično mislite?
Da, da, seveda. In tako tudi je. Če bi za Avstrijo to postala težava, bi mi svojo odločitev pojasnili z deponiranjem svojega nasledstva pri vladi Ruske federacije kot depozitarju. Vendar smo mnenja, da Avstrija ravna v smislu ohranjanja slovenske manjšine, in tozadevno vidimo napredek, recimo pri postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel. Glede na to, da v zvezi z zaskrbljenostjo Republike Slovenije v primeru deželne ustave ni nedostopna, mi to razumemo, da se Slovenijo pojmuje kot državo naslednico ene od držav podpisnic.

Vidite krizo med Avstrijo in Slovenijo?
Trenutno? Ne. Koroški deželni glavar Peter Kaiser in avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz sta bila pripravljena našemu zunanjemu ministru Karlu Erjavcu pojasniti položaj, pri čemer so lahko tudi predstavniki slovenske manjšine izrazili svoje želje. Poleg tega besedilo deželne ustave še ni določeno. Strateški interes Slovenije in Avstrije mora biti, da imata v vseh pogledih najboljše odnose. Razvoji dogodkov v Evropi niso najboljši, kot proevropski državi morata skupaj delati na tem, da se lahko razvijajo mir, varnost in blaginja.

Nekoč ste dejali, da je Evropska unija kot lepa ženska – in je zato tudi tako zapletena.
No, trenutno se ne kaže s svoje najlepše strani in tudi ni v dobri kondiciji. Kar nam v tem trenutku manjka, je evropsko vodstvo, ne samo razmišljanje o nacionalnih interesih in desnem populizmu. To lahko uniči Evropo in točno tega si ne želim. Zato smo skupaj z ljubljanskimi intelektualci začeli pobudo za reformiranje Evrope.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je predlagal, da v Komisiji ne bi bila več zastopana vsaka država. Bi se majhna Slovenija v korist velike Evrope odrekla komisarju?
Tako daleč še nismo. Najprej moramo govoriti o reformah institucij, nato o položajih. Samo ena stvar bi me odvrnila od Evrope: pri vprašanju o jezikih. Če kdor koli reče, da je težava, da imamo 24 jezikov in več kot 500 različnih kombinacij med temi jeziki, potem se ne grem več. Sicer sem pripravljen na kompromise.

Tudi Balkan se utaplja v težavah. Kakšna je perspektiva za člane vaše nekdanje skupne države?
Na to temo sem pred nekaj dnevi opozoril Jean-Claudea Junckerja. »Ne pozabi na Balkan,« sem mu rekel. Tam ljudje potrebujejo več kot le besede, razumejo, da je Evropa v krizi in se ukvarja sama s seboj; a potrebujejo perspektivo.

Na katerih področjih trenutno vidite največje težave?
V Bosni je še vedno težava vprašanje, kako naj skupaj živijo ljudje različnih narodnosti. Če pa se ljudem ob upoštevanju pogojev Daytonskega sporazuma lahko ponudi perspektiva, lahko to tudi to državo drži skupaj. Makedonija je že več kot deset let izolirana država. Zaradi spora z Grčijo glede imena ni sodelovala pri razvoju v smeri Evrope niti v smeri Nata. Tej državi je treba pomagati. Seveda pa mora tudi Makedonija sprejeti določene nasvete in priporočila. Ne more sprejeti le tega, kar je za eno ali drugo stran v Makedoniji ugodno. Opažamo tudi poslabšanje odnosov med Beogradom in Prištino. Kot veste, je Slovenija priznala Kosovo. S tem svojih prijateljskih odnosov s Srbijo nismo ravno poglobili. Nekaj časa so bili zelo napeti. Smo pa tudi bili država, ki je nato tudi svoje odnose z Beogradom izboljšala. Zdaj imamo prijatelje na obeh straneh in obema iskreno priporočamo, naj odnosov ne poslabšata, temveč jih izboljšata.

Veste, da Avstrijce skrbi zaradi Nuklearne elektrarne Krško.
Da, tudi nekatere Slovence.

Verjetno večino.
Ta strah je neupravičen. Poglejte: tudi v Sloveniji smo se lotili izgradnje hidroelektrarn, a vse ima svoje meje. Termoelektrarne nekateri zavračajo zaradi izpustov CO2, veter ni dovolj stabilen, jedrsko energijo nekateri vidijo kot domnevno ogrožanje varnosti, od kod bomo torej vzeli vso energijo, ki jo potrebujemo? In lahko mi verjamete: če bi vedel, da jedrska energija iz Krškega ni popolnoma varna, bi ukrepal, saj je varnost na prvem mestu.

Konec leta se začne predvolilni boj za vašo vnovično izvolitev. Ste že zbrali dovolj fotografij za aplikacijo Instagram? Vaša dejavnost na družbenih omrežjih se je celo britanskemu Guardianu zdela vredna zgodbe.
Zaradi profila sem postal popularen po vsem svetu, a zaradi tega nisem pozabil, da moram z ljudmi govoriti. Le tako izvem za njihove skrbi in želje. Vendar pa vseeno poskušam te kanale uporabiti, na Twitterju širim politične poglede, na Instagramu pokažem, kdo sem kot človek. A zaradi volitev se tam ne bom predstavljal drugačnega, kot sem. Pred petimi leti sem rekel ljudem, da moram sodelovati. Če bodo si tega še naprej želeli, bom tudi izvoljen.