prof. Doris Debenjak (posmrtno), prof. dr. Božidar Debenjak in Primož Debenjak, dipl. inž.

Red za zasluge, vročitev 17. novembra 2014

Red za zasluge
za slovenski prevod Slave vojvodine Kranjske

Predsednik republike Borut Pahor je prof. Doris Debenjak (posmrtno), prof. dr. Božidarju Debenjaku in Primožu Debenjaku, dipl. inž. vročil odlikovanje red za zasluge 17. novembra 2014 na slovesnosti v Predsedniški palači.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Veliki dvorani Predsedniške palače vročil odlikovanje red za zasluge prof. Doris Debenjak (posthumno), prof. dr. Božidarju Debenjaku in Primožu Debenjaku, dipl. inž. za slovenski prevod Slave vojvodine Kranjske.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitev:

Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja je delo prelomnega nacionalnega pomena in poseben dragulj v nacionalni kulturni dediščini. Je vodilno delo slovenske historiografije in neprecenljiv vir vsakovrstnih podatkov. V njej najdemo opise slovenskih mest, trgov, gradov in samostanov, ljudskih in verskih običajev, naravnih znamenitosti, zgodovino dežele in pomembnejših rodbin ter mnogo drugega. Zato še danes velja za neponovljivo »enciklopedijo Slovenije«. Bila je in ostaja eden od temeljnih kamnov oblikovanja naše narodne skupnosti. Prav po Valvasorjevi zaslugi ima dežela Kranjska enega najboljših tovrstnih zapisov med vsemi evropskimi deželami.

S prevodom tega monumentalnega dela je družina Debenjak Slovencem prvič v celoti razkrila veličino Valvasorjevega dela in nam odkrila zaklad, ki ga bodo lahko osvetljevale, tolmačile in ustrezno uporabljale še mnoge prihodnje generacije.

Slovenski prevod smo dobili po dolgih stoletjih. Prevajalci prof. Doris Debenjak, prof. dr. Božidar Debenjak in Primož Debenjak so se spoprijeli z mnogimi zelo zahtevnimi izzivi, med katerimi sta tudi gotica in nemščina vsebinsko zelo bogatega in raznorodnega polihistorskega dela iz 17. stoletja. Med stroko je delo veljalo za neprevedljivo, saj so vsi dosedanji poskusi prevodov ostali le poskusi. Debenjaki pa prevoda niso le dokončali, ampak so Slavo vojvodine Kranjske uspeli prevesti v sodoben slovenski jezik, pri tem pa ohraniti patino takratnega časa. Ob doslednem upoštevanju pravil tako leposlovnega kot znanstveno-tehničnega prevajanja so uspeli v prevod preslikati utrip življenja 17. stoletja. Za kakovosten prevod pa so morali opraviti tudi marsikatero raziskovalno nalogo, mnoga poizvedovanja, iskanja in preverjanja ter na koncu prevod tudi poenotiti tako, da se besedilo bere, kot bi ga prevajal en sam prevajalec.

Družina Debenjak je s tem prevodom opravila za slovensko kulturo neprecenljivo delo. Slava vojvodine Kranjske je tudi eden od redkih primerov spojitve vrhunskega avtorja in vrhunskega avtorskega dela z vrhunskim strokovnim prevodom.