Ministrica za obrambo in načelnik generalštaba predsedniku republike predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske

Ljubljana, 30. 3. 2016 | sporočila za javnost, izjave



Danes sta ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske.

Po predstavitvi letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske dr. Andrej Osterman podali izjavo za javnost in odgovorili na nekaj novinarskih vprašanj.

Izjava predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja (Velja govorjena beseda!):

"Spoštovane gospe in gospodje,
v skladu z zakonom sta mi danes ministrica za obrambo in načelnik generalštaba Slovenske vojske predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015. Glede na predstavljeno poročilo, sem kot vrhovni poveljnik obrambnih sil že tretje leto zapored dolžan javnosti sporočiti, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja. V poročilu je pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Povprečna ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali v vojni je ocenjena z nezadostno. Dejavniki za oceno so popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja.

Glede tega je primerno ob današnji predstavitvi poročila poudariti sledeče:

Slovenska vojska se je v letu 2015 zmanjšala za dodatnih 540 pripadnikov. Tako je popolnjenost stalne sestave glede na dolgoročni program 88 odstotkov, popolnjenost s pogodbeno rezervo pa le 36 odstotkov. Od načrtovanih vaj sta bili izvedeni le dve tretjini. Število izstreljenih nabojev na vojaka se je tudi v letu 2015 ponovno znižalo. Sedaj predstavlja le petino zahtevanega. Le število dni na terenskih vajah je bilo povečano. Več kot tretjina vozil ima pretečeno življenjsko dobo. Lansko leto je bilo sicer takšnih vozil kar polovica. Toda, odstotek je v letošnjem letu boljši zaradi izločanja iz uporabe in ne zaradi potrebnega nadomeščanja z novimi. Razpoložljivost vojaške tehnike se je zmanjšala za dodatnih 5% glede na lansko leto. Še zlasti kritično je stanje na področju helikopterjev. V poročilu ni zajetega pokazatelja sposobnosti in sodobnosti vojaške opreme in oborožitve. Morda bi bilo koristno, če bi tak kazalec imeli v prihodnjih poročilih. Ocena stanja kot kritično izpostavlja tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture ter osebne opreme ter zmožnosti zdravstvene in socialne skrbi.

Spoštovani gospe in gospodje,
iz ocene stanja povsem povsem jasno izhaja, da se je Slovenska vojska znašla v tako zaskrbljujočih razmerah predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ohranjanje finančnih gibanj na sedanji ravni bo že kratkoročno, še dodatno znižalo pripravljenost Slovenske vojske.

V tem smislu kot predsednik republike in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil ponavljam potrebo po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bomo zagotovili posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema in seveda tudi Slovenske vojske, kot njenega vojaškega stebra. Govorim pa o posodobitvi celotnega slovenskega varnostnega sistema. Ob tem se zavedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več varnosti same.
Zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev naše države na eni strani in zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti na drugi strani smo se znašli v položaju, ko moramo, po mojem mnenju, v relativno kratkem času doseči potrebno politično soglasje o povečanih izdatkih za varnost, pred tem pa mora stroka jasno opredeliti prednostne potrebe, tako da bo vsak evro v varnost investiran premišljeno in v skladu z sodobnimi možnostmi in potrebami.

Spoštovane gospe in gospodje,
seveda obstaja tudi veder obraz Slovenske vojske. To so predvsem njeni pripadniki in pripadnice. Kot sem dejal pred dnevi v Kopru, lahko samo občudujemo njihovo pripadnost, profesionalnost in predanost. K temu moram dodati tudi visoko motiviranost pri usposabljanju, pri izvajanju nalog, in to tako v domačem, kot zlasti v mednarodnem okolju, pri podpori policiji ali sistemu zaščite in reševanja. Poudariti moram, da so vojaki in vojakinje, častnice in častniki svoje naloge v letu 2015 opravili z odliko.

V enajstih mednarodnih operacijah je v letu 2015 na dan delovalo skoraj 400 pripadnikov Slovenske vojske, ki so prispevali k miru in stabilnosti v svetu. V podporo zaščiti in reševanju ter policiji v migrantski krizi je bilo vključenih nad 4000 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Njeni helikopterji so v reševalnih nalogah opravili 44 odstotkov več ur kot preteklo leto.

Vendar ne pozabimo. Slovenska vojska ni pomožna policija, tudi ni pomožna civilna zaščita. Njena ključna naloga je obramba domovine in sodelovanje z zavezniki. Zato je nujno ohranjati njen bojni značaj, za kar pa potrebuje višjo raven popolnjevanja, sodobnejšo opremo, boljše usposabljanje in vso opremo za posameznika ter zaloge za enote.

Spoštovane gospe in gospodje,
ne vemo, ali bo finančni in begunski krizi v Evropski uniji sledila tudi varnostna. Čeprav ima Evropska unija institucionalne, praktične podlage in izvedbe za skupno varnostno politiko, se moramo kot članica Evropske unije dobro zavedati omejitev teh pravnih podlag in praktičnih izvedb te enotne ali skupne varnostne politike in zavedati se moramo naše lastne nacionalne odgovornosti za zagotovitev varnosti.

Pri tem, ko govorim o nacionalni varnosti, vztrajam pri oceni, ki sem jo že dal, tako tukaj pred vami, na eni od podobnih tiskovnih konference, kot v mojem govoru v državnem zboru o migrantski krizi novembra lani. Namreč, vztrajam pri oceni, da je v najširšem smislu varnost za slovensko prihodnost najbolj pomembno okrevanje slovenskega gospodarstva in dvig življenjskega standarda ljudi. Torej, ko govorimo o varnosti v najširšem smislu besede, vztrajam, ne glede na spremenjene okoliščine, pri oceni, da je za slovensko sedanjost in prihodnost najbolj pomembno okrevanje slovenskega gospodarstva in dvig standarda ljudi. Zavedam pa se, in to je spremenjena okoliščina v zadnjih letih, zavedam pa se, da je v sedanjem času varnost v neposrednem smislu manj samoumevna in bolj ranljiva, kot je bila pred časom in da to od nas terja primerno ukrepanje.

V tem smislu prosim ministrico za obrambo, da čim prej s poročilom seznani Vlado Republike Slovenije in pristojni odbor v državnem zboru.

Kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil sem pripravljen, v skladu z mojimi ustavnimi dolžnostmi, pa tudi po svoji vesti, storiti največ, kar je v moji moči, da bi se, kot rečeno, v najkrajšem času oblikovalo potrebno politično soglasje, podprto s potrebnimi strokovnimi ocenami za potrebne finančne izdatke za okrepitev varnosti in za posodobitev slovenskega varnostnega sistema, vključujoč Slovensko vojsko. Slovenija je varna država, ni samoumevno, da taka ostane, če za to, v to varnost ne bomo primerno vlagali, zlasti in ko bomo ocenili, tak je zdaj ta čas, da je ta neposredna ogroženost varnosti večja kot je bila pred časom.

Lepo prosim ministrico za obrambo, da predstavi njen referat glede pripravljenosti Slovenske vojske in potem načelnika generalštaba Slovenske vojske."