Predsednik Pahor kot prvi slovenski predsednik na uradnem obisku pri Afriški uniji in v Etiopiji; obisk bo namenjen tudi iskanju novih gospodarskih priložnosti

Adis Abeba, 15. 10. 2018 | napovednik

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se bo od 15. do 17. oktobra 2018 mudil na uradnem obisku pri Afriški uniji in v Zvezni demokratični republiki Etiopiji.

Predsednik Republike Slovenije se bo srečal s predsednikom Komisije Afriške unije Mousso Fakijem Mahamatom in imel nagovor pred Odborom stalnih predstavnikov pri Afriški uniji.

V okviru uradnega obiska v Adis Abebi se bo predsednik Pahor sestal s predsednikom Zvezne demokratične republike Etiopije dr. Mulatujem Teshomejem in s predsednico Doma ljudskih predstavnikov Kamil Muferiat. Predsednik Republike Slovenije se bo ob uradnem obisku srečal tudi z vodjema delegacij Evropske unije pri Zvezni demokratični republiki Etiopiji in pri Afriški uniji.

Obisk potrjuje vzajemni interes za poglobitev odnosov in gospodarskega sodelovanja ter krepitev vloge Slovenije v regiji, tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU in razvojnega sodelovanja. Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja bo na uradnem obisku spremljala gospodarska delegacija, državna sekretarka Ministrstva za zunanje zadeve Simona Leskovar ter vodja programov ITF v Afriki Iztok Hočevar.

Ob robu uradnih srečanj je predvidena slavnostna otvoritev slovensko-etiopskega poslovnega foruma, kjer bodo pripravljena srečanja med slovenskimi in etiopskimi podjetji. Predvideno je tudi srečanje gospodarske delegacije s komisarjem Komisije Afriške unije za trgovino in industrijo.

Uradni obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Etiopiji je namenjen nadaljnji krepitvi političnih in gospodarskih odnosov med državama, predvsem z namenom iskanja možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja in izmenjavi stališč o ključnih aktualnih mednarodnopolitičnih temah.

Politično sodelovanje dveh prijateljskih držav se krepi tako v bilateralnem kot multilateralnem pogledu, obisk na predsedniški ravni pa bo zagotovo dodatna spodbuda za nadgradnjo gospodarskega sodelovanja, trgovine in investicij, kjer obstaja še veliko neizkoriščenih možnosti predvsem na področjih metalurgije, lesne predelave, varnostnih in komercialnih tiskovin, kmetijskih tehnologij, vodnih in okoljskih tehnologij in e-uprave. Za slovenska podjetja je Etiopija zanimiva tudi kot odskočna deska za prodor na druge afriške trge.

Poglavitne teme bilateralnih pogovorov bodo krepitev dvostranskega in multilateralnega političnega sodelovanja, pregled gospodarskega sodelovanja in predstavitev gospodarskih načrtov vlade ter možnosti, ki so v Sloveniji na voljo afriškim partnerjem in investitorjem. Pogovori bodo namenjeni tudi pregledu dobrega sodelovanja na multilateralnem področju, predvsem v okviru OZN, kjer je Etiopija trenutno nestalna članica Varnostnega sveta (2017/2018) ter podpredsedujoča članica Sveta za človekove pravice pri OZN, kateremu letos predseduje Slovenija. Dobro sodelovanje poteka tudi v okviru ustanove za krepitev človekove varnosti ITF, saj je bil preko omenjene ustanove uspešno izveden projekt vzpostavljanja centrov za zgodnje obveščanje in opozarjanje v petih državah zahodne Afrike (ECOWAS).

V okviru obiska je predvidena poglobljena razprava o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja, predvsem na področju metalurgije, lesne predelave, varnostnih in komercialnih tiskovin, kmetijskih tehnologij, vodnih in okoljskih tehnologij in e-uprave. Za gospodarsko delegacijo bodo organizirana srečanja s potencialnimi etiopskimi partnerji. Za slovenska podjetja je Etiopija zanimiva tudi kot odskočna deska za prodor na afriške trge.

Obisk v Etiopiji in pri Afriški uniji (AU) izhaja iz srednjeročnih usmeritev slovenske zunanje politike, ki opredeljuje Etiopijo kot eno od štirih (4) prednostnih držav, kjer se kaže največji potencial za razvoj oziroma krepitev sodelovanja v Podsaharski Afriki. Odnosi med Slovenijo in Etiopijo ter Afriško unijo so dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj. Vzpostavljen je reden dialog, na strokovni in politični ravni. Slovenija je diplomatske odnose z Etiopijo vzpostavila novembra 1992. Etiopija je prva država celinske Podsaharske Afrike, s katero je Slovenija vzpostavila odnose na veleposlaniški ravni. Slovenija pokriva Etiopijo in Afriško unijo nerezidenčno iz Bruslja.

Slovenija si že več let prizadeva za poglobitev odnosov z afriškim kontinentom in od leta 2012 vsako leto pod okriljem predsednika Republike Slovenije pripravlja mednarodno konferenco "Dan Afrike".

Etiopija je najstarejša neodvisna država v Afriki in med najstarejšimi na svetu; je edina država Podsaharske Afrike, ki nikoli ni bila kolonizirana (z izjemo krajše italijanske okupacije med 1936 in 1941), in ima v regiji veliko zgodovinsko težo. Etiopija je dejavnik stabilnosti na Afriškem rogu in tudi širše. Adis Abeba velja za osrednjo afriško diplomatsko središče, kar potrjuje skoraj 130 rezidenčnih bilateralnih in multilateralnih misij. Država med drugim gosti sedež Afriške unije in je ustanovna članica Skupnega trga za vzhodno in južno Afriko (COMESA).

Varnost in gospodarski razvoj sta osrednjega pomena tudi v regionalnem kontekstu. Etiopija se je, kljub številnim krizam v preteklosti, v zadnjem desetletju in pol uveljavila kot otok relativne stabilnosti v regiji Afriškega Roga in Rdečega morja. V letih med 2004 in 2014 je povprečna gospodarska rast Etiopije presegala deset odstotkov.

Afriška unija, ki je leta 2002 nasledila Organizacijo za afriško enotnost, ima sedež v Adis Abebi, in je najpomembnejša medvladna institucija na afriški celini. Njen cilj je zagotavljanje miru in blaginje. AU ima 55 držav članic (po vrnitvi Maroka v organizacijo ta zajema vse afriške države), njeno institucionalno delovanje pa se zgleduje po delovanju EU in ima po vzgledu slednje urejena administrativna in politična telesa. AU prispeva približno 3% svetovne blagovne menjave, vrednotene v USD. Letni izvozi in uvozi AU v obdobju 2010-2016 so bili precej stabilni, v višini 500 milijard USD. Razmerje med izvozom in uvozom pa se je v tem obdobju spremenilo: leta 2016 je AU postala neto uvoznica (razmerje med izvozom in uvozom je doseglo 74%).