Predsednik Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

Ljubljana, 31. 8. 2017 | sporočila za javnost



Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, srebrna reda za zasluge sta prejela dr. Ivan Rebernik in Valerij Gergijev, reda za zasluge sta prejela Slavko Pregl in Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter medalji za zasluge sta prejeli dr. Borka Džonova Jerman Blažič in Josipina Ana Červek.

Predsednik Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja
Foto: Bor Slana/STA

Utemeljitve:

Za prispevek h krepitvi odličnih vsestranskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem prejme dr. Ivan Rebernik srebrni red za zasluge.

Doktor filozofske znanosti, diplomirani teolog in profesor knjižničarstva doktor Ivan Rebernik je svojo poklicno pot začel v knjižnici Papeške univerze Gregoriana in jo nadaljeval v Vatikanski apostolski knjižnici, kjer je pred upokojitvijo dolga leta vodil njen kataloški oddelek. Gre za eno najstarejših in najbogatejših knjižnic na svetu, ki hrani kar 1,6 milijona enot, med njimi je 150 tisoč rokopisov, na tisoče inkunabul in prvih tiskanih knjig, med katerimi je tudi Trubarjeva Cerkovna ordninga. Doktor Ivan Rebernik je bil torej med najodgovornejšimi skrbniki največjih zakladov svetovne kulturne dediščine. Delal je tudi kot redni profesor za bibliotekarstvo in sodeloval s papeškimi univerzami in knjižnicami v Italiji, Rimu in po svetu.

V času slovenskih osamosvojitvenih teženj v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je doktor Rebernik odločno vključil v podporo demokratičnim spremembam in razglasitvi samostojne Republike Slovenije. Ugledno delovno mesto v Vatikanu, kjer je imel stik z visokimi vatikanskimi uradniki, predstavniki kurije in najvišjimi italijanskimi politiki, mu je omogočilo, da je številnim sogovornikom argumentirano razlagal sporočila novonastale države. Kot član slovenskih delegacij je tudi kot tolmač prispeval k širšemu razumevanju slovenskih stališč. Da sta Sveti sedež in Italijanska republika med prvimi priznala Slovenijo kot samostojno državo, je s svojimi prizadevanji in napori prispeval tudi dr. Ivan Rebernik.

Ko je končal poklicno pot predavatelja in visokega bibliotekarja Vatikanske knjižnice, je na povabilo predsednika slovenske vlade v času pontifikata papeža Benedikta XVI. postal slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu. Tudi danes si s svojimi izkušnjami prizadeva za zgledne odnose med slovensko katoliško cerkvijo in Republiko Slovenijo, hkrati pa s svojo odprtostjo še vedno odpira vrata Vatikana vsem Slovencem, ki – verujoči ali neverujoči – želijo spoznati in odkrivati drobce iz neskončne zakladnice vatikanskih sakralnih znamenitosti, dokumentov in umetnin.
Doktor Ivan Rebernik se je velik del svoje življenjske poti prizadeval za dobre odnose Slovenije s Svetim sedežem, za kar mu je slovenska država iskreno hvaležna.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge dr. Ivanu Reberniku
Foto: Bor Slana/STA


Za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji prejme ruski dirigent in umetniški direktor Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga Valerij Gergijev srebrni red za zasluge.

Znameniti ruski dirigent Valerij Abisalovič Gergijev je z orkestrom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga prvič nastopil v Ljubljani leta 1997, ko je prestolnica mlade slovenske države gostila »evropski mesec kulture«. Vse od leta 2003 je ta velikan svetovne in ruske umetnosti nepretrgoma gost Festivala Ljubljana, ki je eden največjih, najstarejših in najpomembnejših festivalov v Sloveniji in širši regiji. Glasbene sladokusce na naših odrih vedno znova navdušuje s svojo genialno glasbeno tenkočutnostjo in izjemno dirigentsko avtoriteto.

Valerij Gergijev je danes eden največjih svetovnih dirigentov. Marijino gledališče je bilo leta 2008 uvrščeno med dvajset najboljših ansamblov na svetu. Sloves enega najpomembnejših glasbenih gledališč je doseglo prav zaradi Valerija Gergijeva, ki ga vodi kot glasbeni direktor od leta 1988, kot umetniški in generalni direktor pa od leta 1996.

Valerij Gergijev z orkestrom Marijinega gledališča dirigira po vsem svetu, sodeluje pa tudi z drugimi ansambli: s Svetovnim orkestrom za mir, Dunajskimi filharmoniki, Rotterdamsko filharmonijo in drugimi. Od leta 2007 je tudi glavni dirigent Londonskega simfoničnega orkestra, s katerim je že nastopil tudi v Ljubljani. Na njegovo pobudo po svetu potekajo številne prireditve in festivali. Med najbolj znamenitimi so Festival Gergijeva na Nizozemskem, finski festival Mikkeli in Moskovski velikonočni festival. Valerij Gergijev, ki velja za specialista za rusko klasično glasbo, je tudi prejemnik številnih najprestižnejših svetovnih nagrad.

Za Slovenijo je bila zato toliko večja čast, da je bila Ljubljana leta 2011 pod taktirko tako velikega glasbenega umetnika prizorišče premierne izvedbe prvih dveh ciklov legendarne tetralogije Nibelungov prstan skladatelja Richarda Wagnerja. Prvima dvema cikloma, imenovanima Rensko zlato in Valkira, se letos pridružujeta še premierni izvedbi drugih dveh ciklov, Siegfried in Somrak bogov. V Ljubljani bo tako prvič v celoti izvedena legendarna Wagnerjeva tetralogija, kar je zahvaljujoč maestru Valeriju Gergijevu in Marijinemu gledališču pomemben mejnik v slovenski glasbeni kulturi.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Valeriju Gergijevu
Foto: Bor Slana/STA


Za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih prejme priljubljeni slovenski mladinski pisatelj in angažirani kulturni delavec Slavko Pregl red za zasluge.

Slavko Pregl je eden najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih prozaistov. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji prejel vse najpomembnejše nagrade za mladinsko književnost. Priznanja je prejemal tudi v tujini, med drugim rusko za najboljše mladinsko delo, prevedeno iz slovanskih jezikov. Piše tudi satirična besedila, polna vedrine, iskrivosti in humorja, ki zabavajo tako Slovence kot mednarodno bralstvo. Je avtor več kot petdeset knjig, ki so prevedene v dvajset tujih jezikov. Njegovi geniji v kratkih hlačah in odprave zelenega zmaja so spremljali cele generacije, po njegovih delih so snemali nadaljevanke in risanke.

S knjigami pa se ni ukvarjal le kot pisatelj. Spremljale so ga tudi kot urednika, založnika, snovalca kulturnih politik in zahtevnega bralca. Največji del delovne dobe je preživel v Mladinski knjigi, kjer je širil ugled slovenskega založništva pri založnikih Vzhoda, Zahoda in Balkana ter z inovativnimi rešitvami izpeljal načrte, ki so se zdeli neuresničljivi. Za založniško delo je prejel stanovsko Schwentnerjevo priznanje za življenjsko delo.

Tudi v drugih vlogah je Slavko Pregl deloval v dobro slovenske kulture. Bil je prvi direktor slovenske Javne agencije za knjigo, kjer se je kot diplomirani ekonomist boril za ohranjanje slovenske knjige in slovenskega jezika v novih, neprijaznejših tržnih razmerah ter z vrhunsko analitiko kulturne statistike zavračal podcenjevanje pozitivnih ekonomskih učinkov intelektualnega ustvarjanja za družbeno blaginjo. Vodenje so mu med drugimi zaupali tudi Društvo slovenskih založnikov, Društvo slovenskih pisateljev in Nacionalni svet za kulturo.

Poseben izziv zanj je bilo vodenje društva Bralna značka Slovenije, kjer je za širjenje bralne kulture mladih uvedel številne izvirne novosti. Ob tem je vztrajno opozarjal na pomen kakovostne sodobne mladinske knjižne produkcije. Mladi naj svoje širše okolje spoznavajo tudi z vstopom v širni svet književne ustvarjalnosti. To je poslanstvo, ki se mu je Slavko Pregl trajno zavezal kot človek misli, duha in srca ter kot pisec in eden najuglednejših predstavnikov slovenske kulture.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Slavku Preglu
Foto: Bor Slana/STA

Ob 90-letnici organizirane zdravstvene nege in babištva na Slovenskem prejme Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije red za zasluge.


Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije letos obeležuje 90. letnico svojega delovanja.

Prva stanovska organizacija medicinskih sester je bila ustanovljena v Ljubljani novembra 1927, ko je 13 medicinskih sester ustanovilo svojo stanovsko organizacijo in jo poimenovalo Organizacija absolventk šole za sestre v Ljubljani. Od takrat so medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki prehodili dolgo pot profesionalizacije in organiziranega delovanja za razvoj svoje stroke in krepitev javnega zdravja. V samostojni Slovenije so pred 25 leti ustanovili tudi Zbornico zdravstvene nege, s čimer je zveza prevzela tudi naloge, značilne za zbornično organiziranost poklicnih skupin.

Danes je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije strokovno nevladno in nepridobitno združenje, ki povezuje več kakor 15.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Njihova stanovska organizacija združuje enajst regijskih strokovnih društev, ki delujejo v tridesetih strokovnih sekcijah. Zagotavljajo skladno delovanje stroke in njen razvoj, vodijo politiko izobraževanja in raziskovalnega dela v zdravstveni in babiški negi, skrbijo za ustrezen položaj stroke in njenih izvajalcev ter sodelujejo pri oblikovanju zdravstvene politike in upravljanja zdravstvenih sistemov.

Zaradi celovitosti zahtev zdravstvenega varstva prevzemajo medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki vedno večjo odgovornost v skrbi za bolne, invalidne in umirajoče ter za preprečevanje bolezni, hkrati pa tudi za načrtno promocijo zdravja in zdravega okolja. Sistematično spremljajo zdravstveno stanje prebivalcev, izvajajo zdravstveno vzgojno delo v vrtcih, šolah in drugih izobraževalnih ustanovah, zagotavljajo zdravstveno obravnavo v mestih in na podeželju, nudijo prvo in nujno medicinsko pomoč, samostojno negujejo bolnike in jih spremljajo 24 ur na dan v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti.

Vse te številne visoko strokovne naloge zmorejo uresničevati tudi zaradi uspešnega dela njihove stanovske organizacije in visokih ambicij, ki so jih vtkali v njeno delo ter s tem potrdili zvestobo človekoljubni tradiciji, ki so jo gradili rodovi pred njimi.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje red za zasluge Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Odlikovanje je prevzela Monika Ažman.
Foto: /STA

Za prispevek k razvoju računalniških komunikacij, interneta in internetnih storitev prejme dr. Borka Džonova Jerman Blažič medaljo za zasluge.

Doktorica znanosti s področja telekomunikacij doktorica Borka Jerman Blažič je bila začetnica in več kot dvajset let tudi vodja Laboratorija za odprte mreže in sisteme na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Laboratorij je pod njenim vodstvom dosegel mednarodni sloves in bil povabljen k sodelovanju v številne evropske projekte, v mnogih je imel tudi vodilno vlogo. Kot vrhunska strokovnjakinja je ključno prispevala k znanstvenemu in aplikativnemu razvoju interneta in internetnih storitev na zelo širokem področju dejavnosti v Sloveniji. Svoje znanje je delila tudi s študenti Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Posebej pomemben je prispevek doktorice Jerman Blažič pri vzpostavitvi prvega računalniškega strežnika v Sloveniji leta 1991. V 80.-ih letih prejšnjega stoletja, v ključnem obdobju razvoja interneta, je bila jugoslovanska članica mednarodne akademske skupnosti, ki je oblikovala internet v svetovno omrežje. Z opremo, pridobljeno prek članstva Jugoslavije v evropskem projektu Eureka, je doktorica Jerman Blažič vzpostavila prvo internetno povezavo Instituta Jožef Stefan s tujino. Slovenija se je tako uvrstila med prve digitalne sile takratnega časa, saj je internetno povezavo tedaj imelo le 16 držav na svetu. Po zaslugi doktorice Jerman Blažič ima Slovenija spletno domeno .si.

S svojimi pionirskim delom je doktorica Borka Jerman Blažič močno zaznamovala razvoj Slovenije. Mlada slovenska država se je tudi zaradi njenega prispevka pogumno uveljavljala na znanstveno-tehnološkem področju, hkrati pa se je tujina v času osamosvajanja Slovenije lahko tudi prek interneta hitro in zanesljivo seznanjala z dogajanji pri nas.

»Prva dama slovenskega interneta«, kot jo imenujejo, je tudi predsednica Slovenskega združenja za računalniške komunikacije internet ISOC-SI, člana svetovnega združenja Internet Society Global, in dobitnica številnih mednarodnih priznanj.

Njen prispevek, zlasti pri uveljavitvi nacionalnih jezikov v svetovnih internetnih storitvah, doktorico Jerman Blažič uvršča med akademske in tehnične pionirje interneta, največje inovacije 20. stoletja.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje medajo za zasluge dr. Borki Džonovi Jerman Blažič
Foto: Bor Slana/STA


Za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja prejme Josipina Ana Červek medaljo za zasluge.

Josipina Ana Červek si je v vsej svoji karieri prizadevala za napredek slovenskega medicinskega znanja na področju onkologije in strokovnega dela v skrbi za bolnike in njihovo čim kakovostnejše življenje.

Njena poklicna pot jo je na Onkološkem inštitutu vodila od specialistke interne medicine do vodje internistične službe, konzultantke in vodje enote internistične onkologije. Bila je vodja različnih multidisciplinarnih timov, leta 1988 je dobila naziv primarijka.

Je predana zdravnica, ki je vedno iskala nove možnosti, kako tudi slovenskim onkološkim bolnikom zagotoviti kar najučinkovitejše zdravljenje. Bila je pionirka na številnih področjih. Aktivno je sodelovala pri vključevanju novih zdravil v sistemsko zdravljenje raka in pri uvajanju kemoterapije v Sloveniji. Uvedla je hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, po njeni zaslugi so v biokemičnem laboratoriju Onkološkega inštituta začeli uvajati metodo za določanje receptorjev za hormonsko zdravljenje. Vodila je številne raziskave in sodelovala v mednarodnih študijah.

Tudi po upokojitvi ostaja poklicno dejavna. Predvsem je bila začetnica paliativne oskrbe in ustanoviteljica oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta, ki je pod njenim vodstvom prejel mednarodno akreditacijo za center odličnosti in postal učni center za izobraževanje osebja za nepretrgano paliativno oskrbo na območju celotne države. Njen tim je izdelal tudi klinične poti in smernice, ki zagotavljajo standardizirano strokovno kakovost.

Poglobljeno se je ukvarjala tudi z uvajanjem novih znanj na področju zdravljenja s kanabinoidi. Z njeno pomočjo in po njeni zaslugi so bili v Sloveniji narejeni veliki premiki na tem področju. Uporaba konoplje in njenih učinkovin v medicinske namene je postala zakonita, Onkološki inštitut pa se že pripravlja na uporabo naravnih pripravkov iz konoplje. Velike zasluge ima tudi za izvedbo prve šole za zdravnike o uporabi kanabinoidov in medicinske konoplje v medicini.

Prav posebno veljavo njenim dosežkom daje hvaležnost bolnikov za tenkočutno skrb, s katero jim je vedno znala pomagati v stiskah.

Predsednik Pahor vročil državno odlikovanje medaljo za zasluge Josipini Ani Červek
Foto: Bor Slana/STA