Predsednik republike: "Nujno potrebno je okrepiti pravna in druga orodja v boju proti korupciji"

Ljubljana, 7. 10. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik republike Borut Pahor se je ob Tednu boja proti korupciji udeležil osrednje prireditve in okrogle mize z naslovom »10 let Komisije za preprečevanje korupcije – Kje smo in kam naprej?«, kjer je v govoru poudaril pomen strokovnega in političnega soglasja o tem, kakšne naloge in pristojnosti naj KPK ohrani ali celo okrepi. Predsednik Pahor se je zavzel za dosego strokovnega in političnega soglasja o vlogi KPK, ki je, po predsednikovem mnenju, pomemben vzvod za uspešno delo komisije v naslednjem desetletju. Po njegovih besedah je treba prepoznati njene naloge in pristojnosti, ki so premalo jasne in terjajo zakonske ali drugačne spremembe.
Predsednik republike Borut Pahor se je ob Tednu boja proti korupciji udeležil osrednje prireditve in okrogle mize z naslovom »10 let Komisije za preprečevanje korupcije – Kje smo in kam naprej?
Foto: Daniel Novakovič/STA

Govor predsednika republike Boruta Pahorja na osrednji prireditvi in okrogli mizi ob Tednu boja proti korupciji z naslovom »10 let Komisije za preprečevanje korupcije – Kje smo in kam naprej?«

Ljubljana, 7. oktober 2014

Danes obstoji družbeno soglasje o nevarnosti korupcije in nujnosti njenega preprečevanja. Prav tako med ljudmi obstaja prevladujoče strinjanje, da glede tega v Sloveniji nismo uspešni. Taka ocena poglablja splošno nezaupanje v ustanove politične in pravne države. Na drugi strani pa – in to je edina dobra stran – vzpostavlja razmere, v katerih je spričo javnih zahtev nujno okrepiti pravna in druga orodja v boju proti korupciji, med njimi vlogo in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije. Ta družbena situacija omogoča uveljavitev potrebnih in koristnih sprememb. Tega trenutka ne smemo zamuditi, naše odgovornosti ne moremo preložiti.

Glede tega smo neko zgodovinsko zamudo že pridelali. Od ustanovitve države do ustanovitve Komisije za preprečevanje korupcije je preteklo trinajst let. Od ustanovitve države do oblikovanja urada, kot predhodnika komisije je preteklo celo desetletje. In to kakšno desetletje. V tem zgoščenem obdobju zgodovine so potekali najbolj temeljni procesi lastninskega spreminjanja družbe. Privatizacija, denacionalizacija, prehod na tržno ekonomijo in drugi procesi so ostali brez sistematične regulacije z vidika boja proti korupciji. Takrat ni obstajalo družbeno soglasje o njeni nevarnosti in nujnosti njenega preprečevanja. Ko se je končno začelo oblikovati, so bile nekatere temeljne deviacije že vgrajene v zgodbo o neuspehu pravne in politične države. V tem smislu si torej zdaj novih zamud ne smemo več privoščiti.

V teh in takih okoliščinah poteka teden boja proti korupciji. Letošnjega posebej zaznamuje deseta obletnica dela komisije za preprečevanje korupcije. Ker so mnoge druge ustanove pravne države, zlasti v času krize in povečanega občutka za nepravičnost, ravnale manj učinkovito, so se močno dvignila pričakovanja glede uspešnosti dela komisije za boj proti korupciji. Ta pričakovanja se niso osredotočala v glavnem na njeno preventivno poslanstvo, temveč so se okrepile glede njenih represivnih pristojnostih.

Precejšen del javnosti je prav v hitrejšem in krepkejšem odzivu komisije na pojave korupcije videl neko upanje za reševanje nakopičenih problemov, zlasti v kontekstu splošnega nezadovoljstva z razdelitvijo bremen za reševanje krize. Veliki večini ljudi se ni zdelo pravično, da plačujejo visok davek za izhod iz krize medtem, ko domnevni krivci zanjo ne odgovarjajo za zlorabe ekonomske in politične moči. Celoten aparat pravne države se je glede tega po njihovem zganil premalo, Komisija za preprečevanje korupcije pa je pokazala trdnejšo voljo za ukrepanje.

V tem smislu je povsem razumljivo, da se je Komisija za preprečevanje korupcije postavila v središče pozornosti javnosti glede njenih zahtev za uspešnejši boj proti korupciji. Na nek način so taka pričakovanja za komisijo kompliment, ker vsebujejo tako deficitarne elemente zaupanja, vendar tudi breme, ker nekaterih pričakovanj ne more izpolniti, ne da bi prekoračila svoja zakonska pooblastila.

Današnja okrogla miza in vse aktivnosti v okviru tedna boja proti korupciji predstavljajo dobro priložnost, da se podrobneje oceni vlogo komisije pri tem. Zlasti je važno, da se okrepi strokovno in politično soglasje o tem, kakšne naloge in pristojnosti naj komisija ohrani ali celo okrepi, ter katere so tiste naloge in pristojnosti, ki so premalo jasne in terjajo zakonske ali drugačne spremembe. To bo pomemben vzvod za uspešno delo komisije v naslednjem desetletju.

Po odstopu prejšnjega senata Komisije za preprečevanje korupcije v novembru lanskega leta se je razsežnost problematike preprečevanja in sankcioniranja koruptivnih dejanj dodatno zaostrila.

Ocenil sem, da je nujno storiti konkretne korake in ukrepe, da to stanje skupaj spremenimo. Zato sem to temo uvrstil na enega izmed srečanj predsednikov parlamentarnih strank lanskega decembra in prevzel obvezo, da bom po svojih najboljših močeh pripomogel k oblikovanju ustreznih pravnih podlag za uspešnejše preprečevanje korupcije.

Zato sem zaprosil skupino uglednih pravnih strokovnjakov, da izhodišča za spremembo zakonodaje s področja preprečevanja korupcije preučijo predvsem z ustavnopravnega vidika. Pridobljeno ustavnopravno analizo sem tako letošnjega marca posredoval pristojnemu ministrstvu kot možno podlago za potrebne in nujne spremembe sedanje zakonodaje v treh ključnih smereh:


    · večji vlogi in pomenu preventivne dejavnosti pri delu komisije, ki korupcijo preprečuje že na ravni tveganj;
    · okrepitvi pristojnosti komisije za njeno večjo učinkovitost ob hkratni skrbi za ustrezno pravno varnost prizadetih;
    · razmisleku o oblikovanju Sveta KPK kot neodvisnemu zunanjemu organu za nadzor nad delom komisije.
    V vrsti delovnih pogovorov smo skupaj s sogovorniki namreč ocenili, da so zakonske spremembe na tem področju nujne in prednostne. Niso pa seveda zadostne za vzpostavitev ustrezne pravne kulture in reševanje vseh omenjenih problemov. Vendar pa skupaj s takrat sprejetim vladnim Programom praktičnih ukrepov preprečevanja, odkrivanja in pregona korupcije, ki za svojo izvedbo ne potrebujejo zakonodajnih sprememb, predstavljajo koristno podlago za uspešen boj proti korupciji v prihodnje.

    Letošnji teden boja proti korupciji bi bil še toliko bolj koristen, če bi pripomogel k čimprejšnjemu oblikovanju strokovnega in političnega soglasja glede potrebnosti in primernosti zakonodajnih in drugih sprememb za učinkovit pregon korupcije. Posebej važno bi bilo, če se natančneje umesti v ta pregon vloga komisije in njene pristojnosti.

    Ni nobenega dvoma več. Za izhod iz krize, modernizacijo Slovenije in njeno umestitev v krog najrazvitejših držav je utrditev pravne države prav tako pomembna kot utrditev demokracije in ekonomije. Pri tem ne gre samo za spoštovanje zakonov, ki morajo veljati za vse enako, temveč tudi za oblikovanje neke pravne in politične kulture, v kateri bo vsak od nas pridobil močan notranji občutek za to, kaj je prav in kaj je narobe. V državah z daljšo tradicijo korupcija sicer ni v celoti odpravljena, toda k njenemu uspešnemu preprečevanju ne pripomorejo samo ugledne institucije z močnimi pristojnostmi temveč tudi splošno obnašanje ljudi, za katerega je značilen ta občutek. Komisija za preprečevanje korupcije ima glede tega pomembno poslanstvo. Pri tem ji želim veliko uspeha.