Predsednik Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji

Ljubljana, 4. 7. 2018 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji

zlati red za zasluge


ki ga je prejela Dubravka Tomšič Srebotnjak za življenjsko delo in izjemen opus na področju slovenske in svetovne glasbene poustvarjalnosti

in

red za zasluge


ki ga je prejel Darko Brlek za prispevek k slovenski kulturi ter zasluge za programsko odličnost in mednarodno odmevnost kulturno-umetniških prireditev v Ljubljani in Sloveniji



Utemeljitvi:


Za življenjsko delo in izjemen opus na področju slovenske in svetovne glasbene poustvarjalnosti prejme Dubravka Tomšič Srebotnjak zlati red za zasluge.


Pianistka nebeške vizije in herojske moči. To sta le dva od številnih izrazov navdušenja, s katerimi so poznavalci glasbene umetnosti opisovali dovršenost izrazne moči pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Bila je čudežni otrok. Izjemno nadarjenost je pokazala na nastopu že kot petletna deklica. Pri sedemnajstih je diplomirala na znameniti newyorški glasbeni šoli Julliard in bila na državnem tekmovanju izbrana za največji glasbeni talent ZDA. Debitirala je v znameniti Carnegie Hall z orkestrom Newyorške filharmonije, se izpopolnjevala pri legendarnem pianistu Arthurju Rubinsteinu in skrbno razvijala svoj dar. Njeni uspehi so se vrstili.

Bogata pianistična pot jo je vodila v vse najpomembnejše glasbene metropole. Sodelovala je z najuglednejšimi orkestri sveta, slavnimi dirigenti in glasbeniki ter povsod navduševala sladokusce klasične glasbe. Prejela je številne nagrade in priznanja. Pri petintridesetih letih je prejela tudi Prešernovo nagrado, ko je imela za seboj že trideset let kariere. Zelo je ponosna tudi na zlato medaljo Mozartovega tekmovanja v Bruslju leta 1967.

Njen opus je izjemen. Skupaj je imela več kot pet tisoč samostojnih recitalov in koncertov ter prav toliko stoječih ovacij. Pri tem ni pozabila slovenskih skladateljev, ki jih je rada predstavila svetovni javnosti. Veliko je tudi snemala. Pri največjih svetovnih založbah je posnela več kakor 90 zgoščenk. Njeni posnetki z več kot sto naslovi temeljnih del pianistične literature, posnetih za slovenski državni radio, so za slovensko kulturoneprecenljivi.

Kot profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani je vzgojila več rodov uveljavljenih slovenskih pianistov in pedagogov ter pomembno prispevala k razvoju slovenskega pianizma in glasbene poustvarjalnosti.

Zaslužna profesorica Dubravka Tomšič Srebotnjak je ena najuspešnejših glasbenih poustvarjalk v slovenskem, evropskem in svetovnem merilu. Je ena največjih slovenskih umetnic in odlična ambasadorka slovenske glasbene poustvarjalnosti.Njeno ime bo z velikimi črkami večno zapisano v slovenski in svetovni glasbeni zgodovini.

Za prispevek k slovenski kulturi ter zasluge za programsko odličnost in mednarodno odmevnost kulturno-umetniških prireditev v Ljubljani in Sloveniji prejme Darko Brlek red za zasluge.

Mednarodni poletni festival je najstarejši festival v Sloveniji in že 65 let tudi največji festival v regiji. Njegovi začetki segajo v leto 1952, ko je Turistično društvo Ljubljana priredilo prvi turistični teden, leto pozneje pa še festival. Ta je zaslovel po skrbno izbranih programih, izjemnih umetnikih in produkcijah z vsega sveta.

Prelomnico v zgodovini festivala pomeni 40. Mednarodni poletni festival leta 1992. Bil je prvi v samostojni Sloveniji. Mesto umetniškega vodje je prevzel Darko Brlek in uvedel številne novosti, ob tem pa začel načrtno krepiti sodelovanje z Evropskim združenjem festivalov. V tem je sčasoma postal član upravnega odbora in podpredsednik, dvanajst let ga je vodil kot predsednik, zdaj je njegov častni član. Festival Ljubljana je pod vodstvom Darka Brleka v nekaj letih postal primerljiv z največjimi in najodmevnejšimi evropskimi festivali. Na njegovih koncertih simfonične, komorne in etno glasbe, v opernih, baletnih in gledaliških predstavah ter muzikalih so se v 25 letih zvrstili številni izjemni umetniki in orkestri svetovnega formata. Med vrhunce programskih dosežkov sodi tudi prvič izvedena celotna tetralogija Nibelungov prstan Richarda Wagnerja v Sloveniji v letih 2013 in 2016.

Festival Ljubljana se je vidno razvijal in rastel. Njegov cikel Mladi virtuozi, namenjen mladim glasbenikom, ki so že okusili velike odre in dosegli zavidljive dosežke, se izvaja že 25 let. Mednarodna likovna kolonija in razstava del udeležencev sta stalnici od leta 1997. Letos bo tretje leto zapored organiziran Festival na Ljubljanici, na katerem se predstavijo študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Leta 2017 je Festival Ljubljana prvič priredil tudi Zimski festival, hkrati nadaljuje tradicijo Božičnih koncertov, na katerih se predstavijo učenci glasbenih šol, med katerimi številni tako prvič okusijo pravi oder in nastop pred publiko.

Veliko povedo tudi številčni podatki. Danes Festival Ljubljana izvede več kot 200 prireditev letno, ki jih obišče približno 100.000 obiskovalcev. V letu 2017 je na poletnem festivalu sodelovalo približno 4.000 umetnikov iz več kot 30 držav, kar je največ doslej.

V uspehu Festivala Ljubljana so vtkani izjemen umetniški čut, vrhunsko znanje in vztrajno prizadevanje Darka Brleka, ki je oktobra 2017 praznoval 25-letnico uspešnega vodenja festivala. Njegovi uspehi so bistveno sooblikovali kakovostno kulturno-umetniško življenje Slovenije in pomembno prispevali k njenemu ugledu v mednarodnem prostoru.

Predsednik Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji
Foto: Tamino Petelinšek

Predsednik Pahor je na slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji
Foto: Tamino Petelinšek