Janez Gorišek

Srebrni red za zasluge, vročitev 24. maja 2016

Srebrni red za zasluge
za inženirski in tehnični prispevek k razvoju smučarskih skokov in poletov

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Janezu Gorišku vročil odlikovanje srebrni red za zasluge 24. maja 2016 na slovesnosti v Predsedniški palači.

Predsednik republike na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje srebrni red za zasluge Janezu Gorišku
Foto: STA/Daniel Novakovič

Predsednik republike na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna Petru Prevcu, Janezu Gorišku in Ekipi trenerjev smučarskih skakalcev
Foto: STA/Daniel Novakovič

Utemeljitev:

Janez Gorišek je slovenski gradbeni inženir, ki je svoje vrhunsko strokovno znanje vizionarsko vpel v graditev smučarskih skakalnic in letalnic ter z inženirskim delom pomembno prispeval k razvoju slovenskih in svetovnih smučarskih poletov. Je največji nadaljevalec veličastne zapuščine Stanka Bloudka in Ivana Rožmana.
Po duši je športnik, kar je pokazal že kot dijak in študent. Dvakrat je zmagal na svetovnem univerzitetnem prvenstvu v skokih, bil član skakalne olimpijske reprezentance Jugoslavije in zmagovalec mednarodne skakalne revije leta 1957. O snežnih letalnicah pa je razmišljal tudi po končani športni karieri, ko je postal direktor projektantskega biroja, še zlasti med bivanjem v Libiji, kjer je hudo pogrešal Planico.
Leta 1961 je po smrti inž. Stanka Bloudka prevzel skrb za planiško velikanko. Sam je risal načrte v Libiji, njegov brat Vlado pa je vodil graditev skakalnice domà, pod Poncami. Izvirnost nove letalnice je temeljila na izbiri njenih elementov, poznavanju tehnike skakanja in izvirnem izračunu krivulje leta skakalca, ki določa hitrost v naletu in po doskoku. Poznavanje matematičnih izračunov, ki se uporabljajo pri izbiri elementov za skakalnice, je bila pri načrtovanju profila letalnice inovacija bratov Gorišek. Ob tem so bile skakalne izkušnje Janeza Goriška nedvomno ena od skrivnosti njunega uspeha.
Ko sta brata Gorišek leta 1969 prevzela skrb za dograditev planiške letalnice, sta dejala: »Če smo v Planici prvi preskočili 100 m, pa presezimo še 200 m.« To je bil takrat zelo oddaljen, skoraj nemogoč cilj. Toda celotna ekipa je živela s smučarskimi poleti ter iz leta v leto razvijala novosti, strokovno rasla in snovala nove načrte. Planiška letalnica se je nenehno razvijala prav zaradi zamisli bratov Gorišek. Vedno pa je ostajala največja in najtežja letalnica na svetu, a hkrati najvarnejša, in skakalci so se v dolino pod Poncami radi vračali, skupaj z množicami občudovalcev in ljubiteljev smučarskih poletov.
Janez Gorišek, mojster svojega poklica, je eden največjih konstruktorjev skakalnic in letalnic na svetu. Brez njega Planica v tako ljubi mu dolini pod Poncami in slovenski šport, pa tudi svetovni skoki in poleti ne bi bili, kar so.