Predsednik Pahor z drugimi evropskimi predsedniki o enotni politiki do begunske krize

Wartburg, Nemčija, 21. 9. 2015 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes in jutri na povabilo predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka, v nemški zvezni deželi Turingiji (Thüringen) sestaja s predsedniki desetih evropskih držav. Slovenski predsednik bo srečanje namenil zlasti za dvostranske in večstranske pogovore o nastali begunski krizi in pozval k takojšnjemu oblikovanju skupne politike do tega vprašanja.  

V mestu Erfurt se sestajajo gostitelj in predsednik Zvezne republike Nemčije Joachim Gauck, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer, predsednik Republike Bolgarije Rosen Plevneliev, predsednik Republike Estonije Toomas Hendrik Ilves, predsednik Republike Finske Sauli Väinämö Niinistö, predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella, predsednik Republike Latvije Raimonds Vējonis, predsednik Republike Poljske Andrzej Duda, predsednik Portugalske Aníbal Cavaco Silva in predsednica Republike Malte Maria-Louise Coleiro Preca. 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se danes in jutri na povabilo predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka, v nemški zvezni deželi Turingiji (Thüringen) sestaja s predsedniki desetih evropskih držav.
Foto: Andrzej Hrechorowicz

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo v okviru delovnih srečanj s predsedniki izmenjal stališča in poglede glede vprašanj, ki so trenutno v ospredju v njihovih državah, v Evropski uniji in širše. 

Pred uradnim začetkom zasedanja predsednikov je imel predsednik Pahor bilateralno srečanje s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, s katerim sta se srečala prvič, odkar je 6. avgusta 2015 prevzel funkcijo predsednika Republike Poljske. Sogovornika sta odnose med Slovenijo in Poljsko ocenila kot zelo dobre in prijateljske, brez odprtih vprašanj. Strinjala sta se, da je odnose med državama možno še poglobiti, tudi v okviru regije in Evropske unije. Predsednik Pahor je omenil predvsem možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja in izpostavil področje transporta in logistike, kjer je sodelovanje relativno skromno, a ima po predsednikovih besedah precejšnji potencial. Med drugimi sta predsednika izpostavila tudi možnosti za krepitev sodelovanja na področju turizma. 

Pred uradnim začetkom 11. srečanja predsednikov držav Arraiolske skupine je imel predsednik Pahor bilateralno srečanje s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo
Foto: Andrzej Hrechorowicz

Veliko pozornosti sta v pogovoru namenila aktualni begunski krizi. Predsednik Pahor je poudaril, da gre za največji globalni izziv sodobne zgodovine, ki Evropsko unijo postavlja pred največjo preizkušnjo do sedaj. Obseg migracij je tolikšen, da se lahko rešuje le celovito, zato je po mnenju predsednika Pahorja pomemben partnerski odnos vseh držav, zlasti pa tistih, ki so si sosede in imajo skupne meje. Ob tem je poudaril, da je potreben predvsem čimprejšnji dogovor na ravni Evropske unije. Predsednik Pahor je poljskega predsednika prosil za razumevanje in sodelovanje pri oblikovanju enotne evropske politike.

Po besedah slovenskega predsednika nas soočanje z valom migrantov v Evropski uniji ne sme odvrniti od odpravljanja problema tam, kjer je nastal, saj je jasno, da države članice Evropske unije, ki so končna destinacija migrantov, ne bodo mogle same absorbirati tolikšnega števila migrantov. 

Predsednik Pahor se je sestal tudi z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem, s katerim sta ocenila, da so se njune ocene glede begunske krize, ki sta jih podala na Evropskem forumu Alpbach konec avgusta, žal izkazale kot pravilne. Izrazila sta upanje, da bo v sredo na zasedanju Evropskega sveta prišlo do skupnega dogovora oziroma do oblikovanja enotne politike za reševanje tega vprašanja.

V okviru razprave o prihodnosti Evrope in zgodovinskem vplivu reformacije na evropsko misel in temeljne vrednote Evrope so predsedniki osrednjo točko reformatorskega razmišljanja skušali vklopiti v aktualno dogajanje, v današnji čas in poudarili, da prav danes v svetu doživljamo nenavadno sočasnost dveh fenomenov: medtem, ko se v razvitih zahodnih demokracijah zmanjšuje politični vpliv vere in je za mnoge ljudi vera vedno bolj obrobnega pomena, v drugih delih sveta narašča verski fanatizem, ki je pripravljen v imenu vere izvajati najhujše nasilje. Osrednja točka reformatorskega razmišljanja je zato danes še kako aktualna, je poudaril prof. dr. Thomas Kaufmann in ob tem spomnili na Martina Luthra, ki je pred 500 leti s svojimi 95 tezami opozoril, da morajo ljudje razumeti, premisliti, si ustvariti mnenje in se izobraževati, z željo po vzpostavitvi vzajemne tolerance, spoštljivosti, ki prenese tudi drugačno mišljenje. V prvem sklopu razprave so se predsedniki posvetili vprašanju povezanosti v Evropi, v okviru katere so razpravljali o etičnem okviru Evropske unije, spoštovanju temljnih pravic, vrednot ter vladavine prava. 

Jutri se bo predsednik Pahor udeležil 2. dela zasedanja na temo "Izobraževanje in Participacija". Po zaključku pa bo sledila tudi skupna izjava predsednikov. Popoldne se bo slovenski predsednik sestal tudi s predsednikom Italijanske republike Mattarello.