Zvezni predsednik van der Bellen na povabilo predsednika republike Pahorja obiskal Slovenijo

Ljubljana, 24. 5. 2017 | sporočila za javnost, govori, izjave

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja je danes na uradnem obisku v Republiki Sloveniji zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander van der Bellen.

Gre za prvi uradni obisk avstrijskega zveznega predsednika van der Bellena v Sloveniji, ki je tretja država, po Švici in Nemčiji, ki jo je uradno obiskal, odkar je 26. januarja letos na mestu predsednika države zamenjal Heinza Fischerja. To izraža velik pomen, ki ga avstrijski predsednik daje Sloveniji.

Uradni obisk pomeni krepitev odličnih odnosov, ki jih ima Slovenija s sosednjo Avstrijo, kot tudi utrjevanje neposrednega dialoga med predsednikoma dveh sosednjih držav. Avstrijskega predsednika ob obisku v Ljubljani spremljata deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser in največja gospodarska delegacija v zadnjih letih, ki jo vodi predsednik avstrijske gospodarske zbornice Christoph Leitl.

Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi na Kongresnem trgu v Ljubljani sta se predsednik Republike Slovenije in zvezni predsednik Republike Avstrije v Predsedniški palači najprej sestala na štiri oči. Sledili so plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Republike Avstrije pod vodstvom obeh predsednikov. Osrednja tema plenarnih pogovorov je bila usmerjena predvsem v nadaljnjo krepitev dvostranskega dialoga in sodelovanja v okviru Evropske unije ter priprave na trilateralno srečanje Slovenija, Avstrija, Hrvaška, ki ga bo gostil avstrijski predsednik 18. julija v Salzburgu. Obravnavane so bile tudi tiste tematike, pri katerih si Slovenija želi večjega napredka, še posebej pričakovanje celovitega in doslednega izpolnjevanja mednarodnopravnih obveznosti Republike Avstrije za uresničevanje pravic slovenske narodnostne manjšine v Avstriji.

Uradni sprejem z vojaškimi častmi za zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra Van der Bellena na Kongresnem trgu v Ljubljani
Foto: Daniel Novakovič/STA

Rokovanje predsednika Republike Slovenije Borut Pahor in zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Alexandra van der Bellena
Foto: Nebojša Tejić/STA

Predsednika sta po plenarnih pogovorih začela tiskovno konferenco s skupno izjavo sožalja in solidarnosti, ki sta jo namenila britanskemu ljudstvu ob nedavnem terorističnem napadu v Manchestru: "Predsednika Slovenije in Avstrije močno obsojava krut in zavržen teroristični napad v Manchestru. Šlo je za barbarski napad na nedolžne žrtve, tudi na otroke in mlade, ki so želeli preživeti čudovit večer na koncertu. Naša solidarnost je z Združenim kraljestvom. Naše sočutje je z žrtvami, njihovimi sorodniki in prijatelji. Vendar, ne glede na vse, nas ti dogodki ne smejo prestrašiti in moramo nadaljevati z našim načinom življenja. Stopimo skupaj in se borimo proti terorizmu in ekstremizmu skupaj."

V nadaljevanju tiskovne konference je predsednik Pahor dejal, da z zveznim predsednikom van der Bellenom odnose med državama ocenjujeta kot odlične, pri čemer menita, da jih je vedno mogoče še izboljšati. Tako pogovor na štiri oči kot uradni pogovor med delegacijama sta bila odkrita in sta v svojih ocenah pohvalila tisto, kar je vredno pohvaliti ter poizkušala ugotoviti, kako rešiti tiste stvari, ki morda niso idealne. "Odnosi med državama so razvejani, so vsestranski in oba si bova prizadevala, da se bodo tako tudi nadaljevali," je dejal predsednik Pahor. Dodal je, da je tudi gospodarsko sodelovanje dobro, in kaže rast, ki naj se nadaljuje. V letu 2016 je blagovna menjava med državama znašala 4,7 milijard evrov, kar znaša skoraj desetino obsega celotne blagovne menjave Republike Slovenije. Avstrija je tudi prva tuja naložbenica v Sloveniji, je prva po obsegu menjave storitev in druga po obisku turistov v naši državi. Predsednik Pahor je dejal, da zelo cenimo stališče avstrijske strani, da je Luka Koper, tako v gospodarskem kot v vseh ostalih ozirih, najpomembnejše pristanišče za avstrijski trg.

Predsednik Pahor je glede osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške ocenil, da gredo spremembe v pravo smer, da pa ni razlogov ne za navdušenje ne za razočaranje. Po oceni avstrijskega predsednika gre pri osnutku deželne ustave za zelo dobro formulacijo, kar zadeva slovensko manjšino, saj je ta prvikrat zapisana v takšnem dokumentu.

Predsednika sta se pogovarjala tudi o reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter pričakovani skorajšnji odločitvi arbitražnega sodišča. Predsednik van der Bellen je poudaril, da je odločitev arbitražnega sodišča treba spoštovati, saj da je njen osnovni namen, da na nevtralen in miren način rešuje konflikte. Predsednik Pahor je dejal, da zelo ceni stališče Republike Avstrije, ki kaže zavezanost do spoštovanja dogovorov in dodal, da sta se tako Slovenija kot Hrvaška zavezali, da bosta spoštovali odločitev arbitražnega sodišča. Izrazil je pričakovanje, da bo sodišče kmalu sprejelo odločitev.

Predsednika sta v nadaljevanju obiskala Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani in se vpisala v knjigo častnih gostov, nakar sta imela s študenti iskriv pogovor o prihodnosti Evropske unije. Predsednik Pahor je dejal, da verjame, da bo v prihodnosti možno oblikovanje neke vrste združenih držav Evrope, v kateri pa bo treba spoštovati razlike med narodi. Avstrijski predsednik van der Bellen se je strinjal s predsednikovo izjavo in dodal, da je to zgolj njuno osebno mnenje. Študentje so postavljali različna vprašanja, med drugim tudi vprašanje o nadzoru na meji med državama. Predsednika sta dejala, da nista zagovornika ograj, predsednik Pahor je še posebej dodal, da ponovno poziva k temu, da bi umaknili ograjo na meji s Hrvaško.

Pogovor predsednika republike in avstrijskega predsednika s študenti Fakultete za družbene vede
Foto: Stanko Gruden/STA

Po pogovoru s študenti je sledilo svečano kosilo, ki ga je v čast zveznemu predsedniku Republike Avstrije dr. Alexandru van der Bellenu priredil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Popoldan se bosta predsednika udeležila zaključka slovensko-avstrijskega poslovnega foruma, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednika bosta navzoče tudi nagovorila.

Predsednik Pahor in avstrijski predsednik van der Bellen sta se po zaključku uradnega obiska v Sloveniji skupaj udeležila slovesnosti ob 60. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Predsednik Pahor je Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu junija 2013 za delovanje v korist slovenske narodne skupnosti v Avstriji odlikoval z redom za zasluge.

Predsednik Pahor in avstrijski predsednik van der Bellen sta se po zaključku uradnega obiska v Sloveniji skupaj udeležila slovesnosti ob 60. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu
Foto: Stanko Gruden/STA


Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob 60. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu
Celovec, 24. maj 2017

Šestdesetletnica zvezne gimnazije za Slovence je veliko več od jubileja edinstvene izobraževalne ustanove - je jubilej obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. 

Danes praznujemo moč znanja, ki ga je šola v minulih šestih desetletjih posredovala že več kot dva tisoč maturantom in maturantkam in bila pomembna stopnica na njihovih poteh do najvišjih akademskih nazivov ter do uspešnih poklicnih karier. 

Danes je tudi praznik slovenskega jezika, ki mu gimnazija utrjuje družbeno veljavo in krepi zavedanje o zgodovinski prisotnosti slovenščine na Koroškem.

Je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost. Zaradi teh potencialov je slovenska narodna skupnost pomemben sooblikovalec kulturne in družbene stvarnosti avstrijske Koroške.

Jubilej, ki ga praznujemo nocoj, je tudi praznik sožitja in dobrega sosedstva. Danes sta Slovenija in Avstrija prijateljski državi, partnerici in tesni zaveznici v skupni evropski družini. Skupaj se soočata z izzivi sodobnega časa in v dialogu iščeta rešitve za zagotavljanje dobrobiti državljanov obeh. Živimo v času, ko so skupne evropske vrednote pred veliki preizkušnjo. Prepričan sem, da imamo odgovor zanjo: odgovor je večja povezanost, tesnejše sodelovanje, odgovor so iskreni in prijateljski medsosedski odnosi.

Slovenska gimnazija je morda najboljši način, kako do njih. Pred skoraj dvajsetimi leti se je s svojim vizionarskim projektom štirijezičnih Kugyjevih razredov odprla tudi dijakom nemško govorečih staršev ter pritegnila številne mlade iz Slovenije in Italije. Odtlej vsaka nova generacija Kugyjevih maturantov znova in znova utrjuje alpsko-jadranski prostor kot območje miru in sodelovanja in tako pomaga presegati breme, ki ga je temu prostoru naložila dolga zgodovina vojn in konfliktov. 

Znati jezik soseda in še kakšnega za povrh je neprecenljiv kapital. To spoznanje mora biti vir samozavesti tudi za slovensko narodno skupnost, četudi mnogim slovenski jezik ni več položen v zibelko in se ga morajo šele priučiti. Toda nenehno povečevanje števila vpisanih otrok v dvojezične ljudske in v vse tri dvojezične srednje šole govori o vse močnejšem zavedanju staršev in otrok, tudi iz nemško govorečih družin, da je dvojezičnost adut za prihodnost. 

Zato je jubilej, ki ga nocoj obeležujemo, tudi praznik večkulturnosti, ki jo slovenska gimnazija neguje vse od svojih težkih začetkov naprej. Od svojega poslanstva, da širi znanje, a tudi strpnost in spoštovanje do drugih, se ni nikoli odmaknila, tudi ne v tistih obdobjih bližnje preteklosti, ki so bila do koroških Slovencev precej manj prijazna kot je današnje in je bila strpnost na preizkušnji. Tudi to je tej častitljivi ustanovi prineslo ugled, ki daleč presega meje dežele Koroške, in ne dvomim, da ga bodo tudi naslednje generacije profesorjev in dijakov ne samo ohranjale, temveč še razvijale in krepile.