Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za španski dnevnik El Pais

Madrid, Kraljevina Španija, 26. 6. 2017 | intervjuji

Delovni prevod
"Evropa mora okrepiti vpliv na Balkanu, sicer se lahko povrnemo v težka leta"
Juan Diego Quesada, novinar
https://internacional.elpais.com/internacional/2017/06/30/actualidad/1498844830_115828.html

V obdobju, ko za "evropejstvo" niso ravno dobri časi, je Borut Pahor eden tistih, ki plava proti toku. Prepričan je, da mora biti Evropska unija bolj ambiciozna v svoji zunanji politiki in poskušati z več energije vplivati na Balkanu. V nasprotnem primeru, je prepričan predsednik Slovenije, - takšno tezo namreč je v Financial Times zagovarjal tudi predsednik Evropske unije Jean-Claude Juncker - , se lahko regija vrne dve desetletji nazaj, v leta vojne.

"Vedno govorim mojim kolegom v Bruslju, da je potrebno paziti na to, kar se tam dogaja, pravilno voditi in reševati probleme. V nasprotnem primeru obstajajo možnosti, da se vrnemo v devetdeseta leta. "In sem prepričan, da se spomnite, kako težka so bila tista leta", je dejal 53-letni Pahor med pogovorom v Madridu.

Predsednik Slovenije trdi, da je evropska spodbuda ključnega pomena za izvedbo demokratičnih reform, ki jih potrebujejo države v regiji, s poudarkom na vladavini prava in boju proti korupciji. Brez podpore tistih, ki jih navaja kot kolege v Bruslju, bo naloga "zelo težka".

Na ta prostor bi se lahko razširil vpliv Moskve. "To ne bi bilo dobro za prihodnost Balkana", je dodal, hkrati pa se strinja, da je dober pozitivni signal uradno pristop Črne gore v NATO 5. junija. Rusija je poskušala z vsemi sredstvi - Črnogorci so celo opozorili na srbsko-rusko zaroto in poskus atentata na predsednika črnogorske vlade - da bi država ostala nevtralna. Neuspešno.

Pahor nadaljuje s stavkom, ki se pomotoma pripisuje Winstonu Churchillu, a je povsem na mestu, ne glede na to, kdo je njen avtor: "Balkan proizvede več zgodovine, kot jo je sposoben sam prebaviti".

Tukaj je nekaj resnice. Vojne v devetdesetih letih so razbile Zvezno republiko Jugoslavijo - Slovenija je bila prva država, ki se je osamosvojila - in takrat se je začel proces obnove nastalih narodov, nekaterih razdvojenih in neuspešnih, kot je primer Bosne in njenih dveh skoraj neodvisnih entitet, čemur je treba dodati še druge latentne probleme, kot je status Kosova. Z zastrtimi grožnjami in vojaškim tonom kot v najslabših letih, prisotnim v političnih elitah, nekateri menijo, da so razmere v regiji zelo nestabilne in da je potrebna le iskra, ki zaneti gozd, in se vrnemo v preteklost.

Pahor je velik zagovornik, da se države, ki se pogajajo za vstop v EU, kot sta Srbija ali Črna gora, na koncu pridružijo klubu (Slovenija, država z dvema milijonoma prebivalcev, je v EU vstopila leta 2004).

"Vse države skupaj imajo 20 milijonov prebivalcev. Absorbcijska sposobnost Evrope je dovolj velika, da vključi vse države".

V primeru Slovenije je neodvisnost prebivalstvo združila okoli skupnega cilja, ko pa je ta bil enkrat dosežen, se je delitev med desnico in levico povečala. Kako naj se ozremo nazaj po 50-letih brez demokracije in toliko podedovanih zamer? Pahor, predsednik vlade med letoma 2008 in 2012, leto, v katerem je kandidiral za predsednika, socialni demokrat, ki je v svoji državi znan kot politik, ki želi narodno spravo: "Hoditi moramo skupaj. In naj vam povem, da res občudujem Španijo in vlogo Adolfa Suáreza. Vi ste zmogli in to je res velik uspeh. Srčno upam, da uspe tudi nam."