Predsednik republike Borut Pahor: "Postajamo država s tradicijo"

Ljubljana, 24. 6. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar sta se udeležila osrednje počastitve dneva državnosti. Predsednik republike je na prireditvi imel tudi slavnostni govor v katerem je izpostavil, da nas kljub otipljivim znakom gospodarskega okrevanja upravičeno grizejo dvomi, ali je to res in dovolj, da bi v prihodnost gledali z več upanja. "Kljub številnim težavam smo lahko ponosni na doseženo, krhkega okrevanja pa ne sme zadušiti politična paraliza," je poudaril predsednik. Ob tem je dejal, da meni da imamo nocoj enake sanje, upanja in mestoma tudi strahove kot smo jih imeli pred 23 leti. "Toda imamo tudi 23 let izkušenj več. Slabe nas bodo opozorile pred ponavljanjem napak. Dobre nam bodo vlile pogum in samozavest. Postajamo država s tradicijo."

Osrednja proslava ob dnevu državnosti
Foto: Danijel Novakovič


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji počastitvi dneva državnosti v celoti v nadaljevanju (Velja govorjena beseda!):

Drage Slovenke in Slovenci,
doma in povsod po svetu,
moji dragi sodržavljani,
ekscelence in prijatelji.

Usodi smo Slovenci očitno všeč in nas preizkuša na vse mogoče načine. Zlasti po letih hude krize se je že večkrat zdelo, da vidimo luč na koncu tunela. Toda vedno znova se je izkazalo, da gre za privid.

Danes nas zaradi te previdnosti prevevajo protislovni občutki. Imamo sicer otipljive znake, da Slovenija končno gospodarsko okreva. Vendar nas upravičeno grize cela vrsta dvomov, ali je to res in ali je to dovolj, da bi v prihodnost gledali z večjo mero upanja.

Nedvomno je splošna mednarodna gospodarska plima naši državi v veliko oporo. Za dokončen preboj iz krize pa bo odločilnega pomena, da nežnega in krhkega gospodarskega okrevanja ne zaduši politična paraliza.

Pri tem nimam v mislih samo oblikovanja nove vlade po predčasnih volitvah, temveč tudi pozitivno družbeno vzdušje, za katerega je značilno spoštovanje različnosti, sožitje in prizadevna krepitev tistega med nami, kar nam je skupno.

Toda to splošno družbeno in politično strpno vzdušje ni in ne more biti odvisno samo od nas kot posameznikov. Je in mora biti odvisno zlasti in najprej od ustanov pravne in politične države. Slovenija se je poleg običajne vladne krize znašla v nekakšnem krču zaradi diametralno nasprotnih občutkov ljudi glede temeljnih človekovih pravic in krivic.

Za popuščanje tega krča bi bilo velikega pomena, ko bi ustanove pravne države odločitve sprejemale v razumnih rokih in s prepričljivo razlago. To bi zelo okrepilo njihovo avtoriteto in naše prepotrebno zaupanje vanje.
Toda, kot je nedavno slikovito izrekel predsednik ustavnega sodišča, ustanove pravne države ne morejo reševati političnih problemov. In seveda ne obratno. V tem smislu je po mojem v naslednjih tednih in mesecih za uspešno delovanje ustanov politične države pomembno;
prvič, da volilna kampanja omogoči razlikovanje in razumevanje programov strank in njihovih voditeljev;
drugič, da rezultati predčasnih parlamentarnih volitev izrazijo dovolj jasno politično voljo ljudstva glede smeri nadaljnjega razvoja naše države;
tretjič, da nov parlament izvoli programsko čim bolj enotno vlado, z ambicioznim načrtom praktičnega in strateškega ukrepanja za izhod iz krize in modernizacijo Slovenije;
četrtič, da z izbiro županov ter občinskih in mestnih svetov do konca tega leta v celoti konsolidiramo politični prostor. Spravimo ga v aktivni pogon in odpravimo zamude pri nekaterih reformnih odločitvah. Pri teh težkih zadevah bo še zlasti pomembno sodelovanje opozicije in splošne strokovne in zainteresirane javnosti.

Obljubim vam, da bom kot predsednik republike v okviru svojih pristojnosti pri teh naporih sodeloval po svojih najboljših močeh. Za posebno nalogo ob robu teh glavnih aktivnosti pa bom v tem času štel tudi nadaljnje spodbujanje spravnega dialoga glede polpretekle zgodovine.

Začel bom umirjeno ter spoštljivo razpravljanje o nekaterih delikatnih domovinskih oziroma domoljubnih zadevah, kot je na primer uporaba simbolov, ki zelo vznemirjajo ene ali druge, ali vse. Simboli nas morajo povezovati, ne ločevati. Slovenija je majhna država, vendar je lahko zelo velika domovina. Še veliko bolj zavzeto bom angažiral vse intelektualne moči za razmišljanje o naši in skupni evropski prihodnosti.

Mislim, da imamo nocoj enake sanje, upanja in mestoma tudi strahove kot smo jih imeli pred 23 leti. Toda imamo tudi 23 let izkušenj več. Slabe nas bodo opozorile pred ponavljanjem napak. Dobre nam bodo vlile pogum in samozavest. Postajamo država s tradicijo. Kljub številnim problemom smo na doseženo lahko ponosni. Prav je tudi, da smo kritični.

Komu se zdi, da smo zgubili nekaj ugleda. Morda pa si takega nismo niti zaslužili. Nič ne pride čez noč, za vse je treba trdo garati. Tudi če se sliši pretirano, bom tvegal in rekel: zdaj se že slutijo novi horizonti naše države s slavno tradicijo.

Ustvarjamo nov svet. To Slovenijo, to državo, to domovino, ta svet želimo zapustiti svojim otrokom in vnukom boljšega in bolj pravičnega od tistega, ki smo ga podedovali od naših staršev. To je bil naš navdih ob ustanovitvi države in je danes, ko ji dajemo za nov zagon.

Skupaj bomo uspeli.