Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ)

Red za zasluge, vročitev 9. oktobra 2015

Red za zasluge
ob 60-letnici za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Frulaniji - Julijski krajini

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) v Kulturnem domu v Trstu vročil državno odlikovanje red za zasluge - za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Odlikovanje je s strani SKGZ sprejel dolgoletni predsednik zveze Rudi Pavšič.

Predsednik Pahor odlikoval Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) ob 60-letnici delovanja
Foto: STA/STAnko Gruden

Predsednik Pahor odlikoval Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) ob 60-letnici delovanja
Foto: STA/Stanko Gruden

Utemeljitev:
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) je bila ustanovljena v politično negotovem obdobju po drugi svetovni vojni neposredno po londonskem memorandumu. Z njeno ustanovitvijo so Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Videmskem želeli strniti svoja prizadevanja za uresničevanje interesov slovenske narodne skupnosti kot celote in zavarovati njen obstoj.
V šestdesetih letih obstoja je SKGZ svoje poslanstvo vestno uresničevala. Vedno je bila dejavno prisotna ob vseh ključnih trenutkih za slovensko narodno skupnost v Italiji. Skrbno je organizirala življenje manjšine, zato da bi ta lahko živela ne le kot jezikovna in kulturna, ampak tudi kot gospodarska in politična entiteta. Trdovratno je zahtevala uveljavitev pravic Slovencev, ki so jih zagotavljali mednarodni dokumenti in italijanska ustava, in sistematično intervenirala na krajevnih ravneh ter v deželi in državi. Odgovorno je zastopala manjšino pri institucijah italijanske države in pri matični domovini.
Edo najpomembnejših poslanstev SKGZ je sprejetje zaščitnega zakona, za katerega je bilo od leta 1970 predloženih več kot petdeset različic. SKGZ je svoje zahteve strnila v celovit dokument leta 1972. A to je bila le ena od mnogih zahtevnih nalog SKGZ v različnih etapah sprejemanja zakonske ureditve, ki jo je italijanski parlament odobril tri desetletja pozneje, leta 2001. Skrb za uresničevanje zakonskih obvez ostaja trajna naloga SKGZ.
Danes SKGZ kot nestrankarska organizacija povezuje več kot dvajset različnih pomembnih ustanov na področjih kulture, gospodarstva, šolstva, športa, medijev, raziskovalnih in drugih dejavnosti, ki ostajajo trdno jedro slovenstva v Italiji. V razmerah, ko sosednji Italijo in Slovenijo povezuje skupen evropski vrednostni sistem, ki vključuje tudi varovanje manjšin, izzivi za SKGZ niso nič manjši. Ostaja pomemben dejavnik notranje povezanosti manjšine in njene zaščite, hkrati pa dejavnik odprtosti pri iskanju zavezništev za ustvarjanje produktivnega sožitja na stičišču dveh narodov in njunih kultur. S tako usmeritvijo SKGZ ostaja zvesta tudi vrednotam, ki jih je zapisala v svoji ustanovni listini.