SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike Borut Pahor na obisku slovenske manjšine v Videmski pokrajini: »Prihajam med ljudi, ki jim pripadam«

Lesa/Liessa, 6. 5. 2022 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini.

Predsednik republike se je na povabilo Tatjane Rojc, senatorke Italijanske republike, in Slovenskega kulturnega društva Rečan – Aldo Klodič na Lesah v Občini Grmek udeležil odprtja 34. festivala Senjam beneške piesmi. Predsednik Pahor je imel na odprtju festivala slavnostni nagovor, v katerem je poudaril pomen sožitja in skupne evropske domovine, ki ji pripadata slovenski in italijanski narod. V imenu države in ljudi se je zahvalil slovenski manjšini za zvestobo in predanost slovenskemu jeziku, kulturi, tradiciji in vsemu, kar jih določa kot Slovence.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini
Foto: Daniel Novakovič/STA

Senjam beneške piesmi je tridnevni glasbeni festival, ki pomembno prispeva k ohranitvi domačih narečij in razvoju glasbe na Videmskem, še posebej med mladimi. Je »velik praznik naše besiede an naše glasbe« povedo v Slovenskem kulturnem društvu Rečan – Aldo Klodič. Na otvoritvenem večeru festivala so nastopili otroci Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič v Špetru, ki so predstavili najlepše pesmi preteklih festivalov.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini
Foto: Daniel Novakovič/STA

Pred odprtjem festivala se je predsednik Pahor v prostorih Slovenskega kulturnega društva Rečan – Aldo Klodič srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Srečanja so se udeležili predstavnice in predstavniki obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji – Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij – ter predstavniki društev in organizacij iz Kanalske doline, Rezije, Nadiških dolin in Terske doline. Srečanja se je udeležila tudi senatorka Tatjana Rojc.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini
Foto: Daniel Novakovič/STA

Sogovorniki so v daljšem in iskrenem pogovoru predsedniku republike predstavili izkušnje in izzive, s katerimi se soočajo kot pripadniki slovenske manjšine. Skupaj s predsednikom Pahorjem so se spomnili pomembnih nedavnih dosežkov pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine v Italiji, kot zgodovinski dosežek pa so izpostavili vrnitev Narodnega doma v lastništvo Slovencev. Predsedniku republike so se zahvalili za njegovo podporo v tem procesu in vlogo, ki jo ima v odnosih med slovenskim in italijanskim narodom, pri katerih je poseben navdih njegovo iskreno prijateljstvo z italijanskim predsednikom Mattarello. Predsednik Pahor se je predstavnikom manjšine zahvalil za sodelovanje skozi desetletje njegovih obeh mandatov ter za njihova prizadevanja k ohranjanju vsega, kar jih določa kot Slovenke in Slovence.

V imenu vseh Slovenk in Slovencev iz Videmske pokrajine je predsedniku republike dobrodošlico na odprtju festivala izrekla senatorka Italijanske republike Tatjana Rojc. Dejala je, da je današnji obisk predsednika Pahorja za Slovenke in Slovence na Videmskem posebej pomemben, saj potrjuje, da so skupaj z matico del enega skupnega naroda. Zahvalila se mu je z besedami, da je s svojim delovanjem za dobro Slovenk in Slovencev v zamejstvu postavil temelje za vrednotenje zgodovine in za nov pogled na prihodnost.




Besedilo govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!):

Spoštovana gospa županja, gospa senatorka, ministrica, visoki gostje, dragi slovenski rojaki in dragi italijanski prijatelji.

Najprej bi se rad zahvalil društvu Rečan, tistim, ki ga vodijo, in vsem ljudem tega čudovitega kraja, da ste me povabili medse. Prihajam med ljudi, ki jim pripadam.

Otroštvo in mladost sem sicer preživel na Krasu in v Gorici, vedno zelo blizu meje, ki je danes več ni, ampak je bila že v času mojega otroštva in mladosti dovolj odprta, da smo se Slovenci na tej in oni strani meje razumeli, slišali v skrbeh, priložnostih in tudi v sanjah, ki jih do neke mere danes tudi živimo.

V zadnjih tridesetih letih smo doživeli velike spremembe. Slovenija je postala samostojna država z demokratično ureditvijo. In naposled je na prelomu v novo tisočletje postala del evropske družine. Zdi se mi, da to daje našemu slovenskemu občestvu priložnost, ki je še nismo znali v celoti izkoristiti. Gre za idejo skupnega kulturnega in gospodarskega prostora slovenske skupnosti v tem delu evropske skupnosti. Gre za idejo sožitja z italijanskim večinskim prebivalstvom tukaj, v Italiji, in seveda za idejo sožitja italijanske narodne skupnosti z večinskim slovenskim prebivalstvom v Sloveniji.

Čeprav predsodki, skrbi, tudi strah, ne izginejo čez noč, se mi zdi, da zadnja desetletja nove politične, gospodarske, kulturne in čisto človeške stvarnosti obračamo v prid teh naših velikih stremljenj. Ampak dokler bo ta velika ideja – ideja o naši veliki, skupni evropski domovini – živela, do takrat imamo veliko priložnost, da ustvarimo naš sen, da zaživimo skupno narodno življenje in da italijanski prijatelji tega ne vzamejo kot skrb ali strah za njihovo narodno življenje, kot tudi mi ne moremo in ne smemo vzeti kot strah to, da se v Sloveniji popolnoma in v celoti razvija italijanska narodna skupnost.

V tem sožitju vidim veliko priložnost, ki je še nismo znali v celoti izkoristiti. Ta evropska ideja, ki je zagotovila skoraj osemdeset let miru v družbah in državah, ki so povezane v skupno evropsko družino, je nekaj dragocenega, kar moramo zelo negovati. To ne spreminja našega dnevnega življenja čez noč, v strateškem dolgoročnem obdobju pa našim otrokom, ki prihajajo za nami, daje velikansko priložnost, da 21. stoletje in prihodnost zares zaživijo v svoji popolni identiteti, kulturni in človeški, in živijo v miru in blaginji. Za to so si prizadevale generacije naših dedov, očetov in nenazadnje tudi naša generacija.

Izkoriščam to priložnost, spoštovani, dragi, ljubi rojaki, da se vam kot predsednik slovenske države zahvalim za vso zvestobo in predanost slovenskemu jeziku, kulturi, naši tradiciji, vsemu tistemu, kar nas določa kot Slovence. Da ste vse to zmogli ohraniti in negovati v časih, ki so bili manj naklonjeni od sedanjega.

Izkoriščam to priložnost, da se zahvalim našim italijanskim prijateljem, ki so tudi v manj prijaznih časih za sožitje znali to vaše prizadevanje, ta vaš boj, razumeti kot del, ki ni samo del vaših pravic, ampak tudi kot nekaj, kar tudi njih plemeniti.

Na ramenih vaših prizadevanj so se rodile priložnosti, ki so se zdele – ne pred tridesetimi, morda še pred desetimi leti – precej utopične. Stvari, ki paradigmatsko spreminjajo pogled na naše skupno življenje tukaj, v tem delu čudovite Evrope.

Že gospa senatorka je omenila vrnitev Narodnega doma Slovencem v Trstu. Ali pa zamisel, ki bo verjetno čudovit projekt, dve Gorici in ena skupna evropska prestolnica kulture.

Dragi Benečani, dragi rojaki, to je ena velika priložnost za prihodnost, o kateri smo nekoč sanjali. O miru, o varnosti, o pripadnosti, o tem, da se lahko izrekamo po mili volji – tudi za Slovence in zlasti za Slovence – in živimo v sožitju z večinskim narodom.

To nam sedaj nalaga posebno odgovornost, vam tukaj, v teh čudovitih krajih, in nam v matični državi, da vidimo to zamisel skupnega kulturnega, gospodarskega, narodnega prostora kot eno veliko priložnost za tisto, kar mogoče prejšnji časi niso dopuščali. In to je vsestranski razvoj v skupnosti, ki doslej morda niti ni mogla obstajati zaradi mej in vseh drugih delitev.

Ko gledamo v čase, upam, srečne prihodnosti in ko gledamo s strateškim pogledom naprej, moramo vedeti, da je potrebno vsak dan praktično premagovati številne težave, probleme in izzive, s katerimi se soočamo glede teh vprašanj.

Ampak tukaj si kot predsednik republike dovolim reči, da se zanašam na vašo vztrajnost, predanost, pripadnost, da boste znali v časih, ko se nam obeta nekaj dobrega, lepega, srečnega, iz dneva v dan gojiti in krepiti to novo evropsko skupno resničnost, ki tako veliko obeta našim novim generacijam Slovencev in seveda tudi Italijanov, ki živimo tukaj na tem čudovitem delu Evrope.

Ta evropska ideja nam je zagotovila mir, varnost in blaginjo. Moramo jo negovati. Postajamo Evropejci, državljani te velike skupne domovine. Ampak hkrati želimo postati evropski državljani kot Slovenci, kot ljudje, ki pripadamo jeziku, kulturi, tradiciji, nečemu, kar nas v temeljih določa.

Kar se mi zdi pomembno opaziti je, da se ne spreminja samo naš odnos do teh vprašanj, ampak tudi italijanski odnos do teh vprašanj. Tukaj ne gre samo za to, da smo z vrnitvijo Narodnega doma dobili čudovito poslopje v Trstu. Gre za simbolni korak nekega priznanja, ki seže v preteklost, ampak gleda tudi naprej, daleč v prihodnost, na sodoben način, ki veliko obeta.

Tukaj ni šlo za zmago Slovencev, ampak za zmago evropske ideje, na katero so bili ponosni tudi Italijani. To je velika in dragocena dota, s katero stopamo v novo, lepo, srečno in varno prihodnost.

Ob koncu se vam še enkrat zahvaljujem, zelo iskreno, v imenu države in tudi v imenu naših ljudi, ki mi jih je omogočeno na položaju predsednika republike predstavljati, za vašo zvestobo, pripadnost, srčnost. Na teh ramenih smo lahko v zadnjem času dosegli velike rezultate. Prosim vas, da z enako vnemo ohranjate vaše slovenstvo tudi naprej in storite vse za to, da naši otroci, Slovenci in Evropejci hkrati, vidijo to našo skupno evropsko domovino kot kraj in prostor – duhovni, ne samo zemljepisni – vseh tistih, ki v demokraciji vidijo priložnost za srečno življenje.

Zelo sem bil počaščen z vabilom. Rade volje si bom ogledal glasbeni program. Sprejmite, prosim, izraze moje hvaležnosti. Želim vam vse najboljše.

Hvala. Grazie.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini
Foto: Daniel Novakovič/STA