SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor: Zahodni Balkan je za EU zamrznjena priložnost zaradi zavlačevanja širitve

Bled, 1. 9. 2021 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil 16. Strateškega foruma Bled (BSF), katerega osrednja tema je prihodnost Evrope ter poziv k povečanju njene odpornosti za učinkovitejše odzivanje na aktualne in prihodnje izzive. Predsednik Pahor je imel osrednji govor na panelu voditeljev o širitvi EU na Zahodni Balkan.



Predsednik Pahor je imel osrednji govor na panelu o širitvi EU na Zahodni Balkan, ki sodi v sklop Konference o evropski prihodnosti. Kot ustanovitelj in sovoditelj pobude Brdo-Brijuni Process ter gostitelj nedavnega srečanja voditeljev pobude maja na Brdu je slovenski predsednik poudaril pomen hitrejšega širitvenega procesa za varnost, stabilnost in vzdržen razvoj držav te regije. Podprl je prizadevanja držav regije za tesnejše sodelovanje, zlasti pobudo Open Balkans Initiative. 

Predsednik Pahor je imel osrednji govor na panelu voditeljev o širitvi EU na Zahodni Balkan v okviru 16. Strateškega foruma Bled
Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Gospe in gospodje,

Blejski strateški forum že tradicionalno posveča veliko pozornost Zahodnemu Balkanu. Tudi letos, ko je nosilna tema Blejskega strateškega foruma prihodnost Evropske unije, je tako.

Zahodni Balkan je del Evrope in je prav, da je polno vključen v razpravo o njeni prihodnosti.

Naj poudarim sledeče:

Prvič.
Za Evropsko unijo in za države Zahodnega Balkana bi bilo prav in koristno, da bi postale vse države Zahodnega Balkana čim prej članice Evropske unije. Sedanje stanje tega ne odraža. Zavlačevanje ali odlašanje s širitvijo bi utegnilo imeti nepredvidljive in nezaželene posledice za obe strani.

Drugič.
Geopolitični interes za širitev Evropske unije je vzajemen. Evropska unija ima ali pa bi morala imeti geopolitični interes za širitev na Zahodni Balkan. Države Zahodnega Balkana imajo ali bi morale imeti geopolitični interes za vključitev v Evropsko unijo.

Tretjič.
Tudi odgovornost za širitev je vzajemna. Evropska unija bi morala s trdno in enotno politično voljo ohranjati širitev na Zahodni Balkan med prioritetami svoje politike. Države Zahodnega Balkana pa bi morale pokazati več volje za prilagajanje pravnega reda in uveljavljanje temeljnih vrednot Evropske unije ter reševanje medsebojnih sporov.

Četrtič.
Širitev Evropske unije postaja čedalje bolj vprašanje časa. Upočasnjevanje širitvenega procesa ima najmanj tri negativne učinke, tako za Evropsko unijo, kot za države Zahodnega Balkana.

a) Slabitev medsebojnega zaupanja
b) Upočasnjevanje reformnih procesov
c) Porast nacionalizmov
d) Odpiranje prostora za vpliv tretjih držav

Upočasnjevanje širitvenega procesa povečuje pomen naivnih in nevarnih razmišljanj o spremembah meja. Do teh po mojem globokem prepričanju ne more priti na miren način.

Samo hitrejša širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana bo okrepila načelo ozemeljske celovitosti in s tem varnost regije in celotne Evropske unije.

Petič.
Menim, da bi morala Evropska unija v strategiji širitve imeti bolj pred očmi celoten prostor Zahodnega Balkana kot ga ima zdaj. Hočem reči, da bi morala videti Zahodni Balkan kot celoto. To seveda ne pomeni, da se Evropska komisija o napredku pri vključitvi ne bi več pogajala z vladami posameznih držav članic. To pomeni, da bi Evropska unija in države članice storile več za to, da bi proces širitve pozitivno spodbujal sodelovanje držav na Zahodnem Balkanu. Skratka, da bi države Zahodnega Balkana videle proces širitve kot spodbudo za sodelovanje in ne za tekmovanje.

Šestič.
Regija Zahodnega Balkana se mora SAMA bolj potruditi, da bi postala privlačna. V tem smislu že od začetka, leta 2019 v Novem Sadu, podpiram »Open Balkans Initiative«. Vem, da so glede tega različna mnenja. Jaz sem prepričan, da je to iniciativa, ki je vzporedna strategiji vključitve teh držav v Evropsko unijo in v njeno podporo. Te iniciative ne bi podpiral, če bi bila alternativa Evropski uniji.

»Open Balkans Initiative« ima velik potencial, da spodbudi procese medsebojnega gospodarskega in političnega sodelovanja med državami v regiji, kar jo bo naredilo bolj razvito in bolj privlačno za širitev Evropske unije.

Sedmič.
Ta trenutek je akuten zastoj glede nadaljevanja pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Problem ni več samo političen, postal je moralni problem Evropske unije. Kaj vse je Severna Makedonija storila za svojo evropsko perspektivo? Vse in še več. In kaj je dobila? Nič.

V tem smislu je verodostojnost Evropske unije na strašni preizkušnji. Skušam razumeti, da spričo vseh številnih problemov v Evropski uniji in v globalnem svetu, širitev Evropske unije ta hip ni prioriteta. Kljub temu pa mislim, da bi morala biti prioriteta vsestransko prizadevanje vseh za napredek pogajanj EU s Severno Makedonijo in Albanijo dokler problem ne bo rešen.

Osmič.
Zaradi številnih razlogov je med državami Zahodnega Balkana glede širitve Evropske unije poseben izziv Bosna in Hercegovina. Zdi se, kot da je mednarodna skupnost glede nje zadovoljna že, če je v njej mir. Mislim, da bi se morala zlasti Evropska unija na novo vprašati, kako lahko pripomore k napredku. Glede evropske perspektive tu še posebej velja, da mora biti pristop Bruslja veliko bolj političen in veliko manj tehničen, birokratski. Seveda je velika odgovornost predvsem na oblasteh Bosne in Hercegovine. Vendar tu ne gre za prelaganje odgovornosti. Gre za vzajemne interese, če za to obstoji resnična politična volja. Zdaj je čas.

Dame in gospodje,

ocenjujem, da ima Evropska unija dovolj kapacitet, da se ob vseh drugih vprašanjih, ki so ta hip aktualna in pereča, bolj intenzivno ukvarja tudi s širitvijo na Zahodni Balkan. Ne dopustimo, da postane za Evropsko unijo Zahodni Balkan zamrznjena priložnost.