Predsednik republike ob 100. obletnici Majniške deklaracije: "To je eden izmed pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda"

Sv. Jurij ob Ščavnici, 28. 5. 2017 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Svetem Juriju ob Ščavnici udeležil osrednje slovesnosti ob 100. obletnici Majniške deklaracije, dokumenta, ki je imel pomembno vlogo za državotvornost Slovenije. 30. maja 1917 jo je v imenu južnoslovanskih poslancev v parlamentu na Dunaju prebral dr. Anton Korošec, duhovnik, urednik in politik. Pred pričetkom osrednje slovesnosti je v imenu predsednika republike garda Slovenske vojske položila venec k spomeniku dr. Antona Korošca.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Svetem Juriju ob Ščavnici na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici Majniške deklaracije
Foto: Nebojša Tejić/STA

V slavnostnem nagovoru je predsednik republike dejal, da je v našem najbolj svežem zgodovinskem spominu morda bolj zapisana Majniška deklaracija, ki jo je 8. maja 1989 v Ljubljani prebral naš veliki pesnik Tone Pavček. V njej je dobri dve leti, preden smo Slovenci razglasili svojo državo, napovedal njen preporod, vključitev v mednarodno okolje in konstituiranje Slovencev v nacijo. A danes, tako predsednik Pahor, smo se v Svetem Juriju ob Ščavnici zbrali, da se spomnimo deklaracije, ki jo je leta 1917 v parlamentu na Dunaju prebral dr. Anton Korošec in jo smemo razumeti kot enega izmed pomembnih korakov v zrelostni krepitvi slovenskega naroda. 

"Ne smemo zamuditi prav nobene priložnosti, da mlade generacije spomnimo, da slovenska država ni nastala čez noč. Je posledica pomembnih utrinkov v zgodovinskem loku, v katerem ni manjkalo ne politične smelosti ne politične zrelosti, kot tudi ne vojaških uporov. 

Majniško deklaracijo, ki jo je dr. Anton Korošec predstavil v parlamentu na Dunaju, razumem kot izraz vere v demokracijo in dogovor. V iskanje rešitev znotraj obstoječega reda takrat. Je tudi izraz zaupanja in vere v obnovo. Kot tudi Pavčkova deklaracija. Predstavljajmo si tisti čas - velika vojna je pustošila in morila že skoraj tri leta, parlament se prav tako dolgo že ni sestal. Kje iskati mir, na koga se obrniti? Kako postaviti Slovence, da bomo ohranili svoj jezik, značaj, svojo politično identiteto? Tedne in mesece so potekali pogovori predstavnikov južnoslovanskih narodov o tem, kako naprej in kaj naj bi se zgodilo z Južnimi Slovani ob koncu vojne ali po njej. Slovenci so bili med njimi najštevličnejši, morda tudi najglasnejši - za nas sta govorila Janez Evangelist Krek in Anton Korošec. Ta je bil izbran, da pred poslanci celotne monarhije predstavi zahteve Majniške deklaracije: združitev vseh Južnih Slovanov v Avstriji znotraj monarhije. 

Slovenci so začutili, da gre za zgodovinsko okno priložnosti. Velika vojna se bo morala enkrat končati. Tedaj morajo biti Slovenci pripravljeni, da se ne vrnejo več v ječo narodov, v imperij brez posebnih vrlin in brez sposobnosti za odzivanje na nov čas. Majniška deklaracija je zato med Slovenci naletela na velik, orjaški odmev. Še danes, v času hitrih sporočil, si je težko razložiti, kako je lahko deklaracijsko gibanje v vojnem času leta 1917 zbralo 200.000 podpisov podpore! 

Vojna se je končala - Avstroogrska jo je izgubila, Srbija je bila med zmagovalci in Slovenci smo bili pridruženi Kraljevini Jugoslaviji. Ali je za to bila pomembnejša srbska zmaga ali v majniški deklaraciji izražena želja po povezovanju Južnih Slovanov, je težko nedvoumno reči. To neodgovorjeno vprašanje nas je peklilo v Kraljevini Jugoslaviji in tudi po koncu druge svetovne vojne. Ni pa dvoma, da je bila Majniška deklaracija izraz hotenja, da smo Slovenci skupaj. Da si želimo državni okvir, ki nam bo dal možnost razvijati, kar nam je skupno, negovati, kar nas povezuje. Da ne bomo več, kot največji del naše zgodovine, raztreseni med večje in močnejše sosede.

Kakšen je torej pomen majniške deklaracije 1917 za nadaljni razvoj slovenstva? Z majniško deklaracijo in široko podporo, ki jo je imela pri ljudeh, smo Slovenci nehali biti objekt zgodovine in smo na glas izrazili svojo voljo in svoje želje. Izbrali smo pot, ki je po več kot sedemdesetih letih pripeljala do osamosvojitve in kmalu za tem do izbire Evrope za okvir, ki nas povezuje z drugimi. Nadvse poetično se mi zdi, da je takrat, pred 28timi leti, govoril pesnik in je bil spet maj," je govor zaključil predsednik republike. 

Ob tej priložnosti je predsednik Pahor županu Petroviču v luči praznovanj 25. obletnice samostojnosti in mednarodnega priznanja podaril slovensko zastavo, simbol naše enotnosti, z mislijo: "Če bi se kadarkoli, proti naši volji, dogodki zgostili in zaostrili do te mere, da bi bila pod vprašaj postavljena naša eksistenca, moramo kot zrel narod, kot zrela nacija vedeti, da lahko povezani zmoremo skoraj vse, tudi, kar se zdi nemogoče."

Predsednik Pahor ob osrednji slovesnosti ob 100. obletnici Majniške deklaracije
Foto: Nebojša Tejić/STA

Osrednji slovesnosti je sledila otvoritev spominske sobe dr. Antona Korošca, urejene v njegovi rojstni hiši na Biserjanah. Ob predsedniku republike so spominsko sobo otvorili gospod Miroslav Petrovič, župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, in gospa Alenka Ketiš, ki v rojstni hiši dr. Korošca, sedaj Ketiševi domačiji, ohranja in neguje spomin na soustvarjalca zgodovine slovenskega naroda. Spominsko sobo sta  blagoslovila kardinal dr. Franc Rode in farni župnik Boštjan Ošlaj. 

Predsednik Pahor na otvoritvi spominske sobe dr. Antona Korošca ob osrednji slovesnosti ob 100. obletnici Majniške deklaracije
Foto: Nebojša Tejić/STA