Intervju predsednika republike Boruta Pahorja za revijo Šport mladih

Ljubljana, 16. 5. 2014 | intervjuji

Borut Pahor o športu mladih in zmagovalni miselnosti

Kaj vam pomeni ukvarjanje s športom?

Sem ljubitelj športa, strasten navijač in rekreativni športnik. Šport je zame zabava, sprostitev, saj me navdušuje in mi pomaga, da se lažje osredotočam na reševanje problemov, tudi v funkciji predsednika republike. Kolesarim, tečem, mnogokrat sem v fitnesu, dejansko se skoraj vsak dan športno udejstvujem. Športno udejstvovanje mi pomaga, da se dobro počutim. Daje mi občutek zadovoljstva ob uresničitvi zadanih ciljev, ki jih skušam vedno tudi zviševati. Stremim k vedno boljšemu rezultatu ali daljši razdalji. Ko tečem, vidim, da se vedno več ljudi ukvarja z rekreacijo, in to me veseli. Mislim, da nas vse navdušujejo odlični športniki in njihovi dosežki, saj nam dajejo navdih in tisto notranjo moč, da si tudi sami upamo poseči po zvezdah. Posedujejo namreč zmagovalno miselnost, ki jo v teh časih še kako potrebujemo.

Katere športe radi spremljate kot gledalec in s katerimi se redno ali občasno tudi sami ukvarjate?

Rad spremljam tekme in nastope naših športnikov, tako v zimskih športih kot tudi poletnih in tako posameznikov kot tudi v ekipnih športih. Letos sem na olimpijskih igrah v Sočiju spodbujal naše hokejiste, Tino Maze in še mnogo drugih športnikov, lansko leto pa sem bil ves čas Eurobasketa aktiven navijač naših košarkarjev. Ob tovrstnih priložnostih spodbujam naše športnike z “zastavo slavnih”, na kateri so podpisi naših šampionov. Navdušujem se nad njihovo borbenostjo, vnemo, vztrajnostjo, trmo, trdim delom in talenti. Vsi se tako ali drugače trudijo in nas razveseljujejo z odličnimi uvrstitvami, spektakularnimi rezultati. Naša pričakovanja so več kot izpolnili in hvaležen sem jim. Kot sem že dejal se rad ukvarjam s tekom in kolesarjenjem. Plavam pa zdaj ne več, saj to po operaciji ušesa ni več priporočljivo. Tako odpade tudi triatlon, ki mi je bil nekoč izziv in veselje.

Množične športne prireditve (Ljubljanski maraton, tek v Radencih …), ki se jih udeležujete – kakšen izziv vam predstavljajo?

Tovrstne rekreativne prireditve imam zelo rad, saj so tradicionalne in imajo velik pomen za vzgojo mladih ljudi. Konec koncev smo Slovenci športna nacija in ob takšnih množičnih prireditvah se čuti neka povezanost med vsemi čakajočimi na startu. Vsi smo tam z istim namenom in stremimo k skupnemu cilju. Mislim, da mi je prav to najbolj všeč. Seveda pa ni mačji kašelj preteči maratona, zato čutim spoštovanje do vseh teh kilometrov pred menoj in do vseh sotekačev na progi.

Ali ste kot osnovnošolec in srednješolec v sklopu šolskih športnih tekmovanj tekmovali za šolo? Ste bili aktivni tekmovalec v kateri športni panogi?

Kot mlad fant sem sem ukvarjal z atletiko, vendar pa mojega talenta nisem dovolj izkoristil. Morda talent tudi ni zadostoval.

Ali poznate revijo Šport mladih?

Za revijo Šport mladih sem že slišal, vendar je nisem prebiral. Sem pa vesel, da je ta edinstvena revija za področje športa mladih ponovno začela izhajati. S svojo vsebino vsekakor pozitivno motivira mlade na njihovi športni poti ter je v vzpodbudo športnim pedagogom, trenerjem in staršem. Je pa verjetno tudi odlična popotnica za aktivno preživljanje prostega časa staršev skupaj s svojimi otroki.

Ali veste, da poklic športnega pedagoga opravljajo tudi: alpinista Viki Grošelj in Andrej Štremfelj, šahist Aljoša Grosar, smučarka Mojca Suhadolc, smučarski trener Danilo Pudgar, športni komentator Peter Kavčič in druga znana slovenska športna imena? To so tudi odlični promotorji športa mladih.

Odlično. Nekdaj odlični športniki, ki so se odločili za poklic športnega pedagoga. Upam, da so tudi poklicno tako uspešni kot so bili nekdaj pri svojih profesionalnih športnih podvigih in da imajo pedagoško žilico. Slovenske športnice in športniki so odlični promotorji športa mladih, so glasniki vrednot in človeških vrlin, ki nam morajo biti vsem skupaj zgled, saj so zagotovilo za uspeh tudi v prihodnje. So osebnosti, ki nas navdihujejo z vztrajnostjo, trdim delom, življenjskim optimizmom, srčnostjo, solidarnostjo, vizijo, pogumom in sposobnostjo.

Ali je smiselno razmišljati in pričakovati, da bi se v okviru šolskega kurikuluma predmetno področje športna vzgoja oz. šport umestilo v šolski urnik učencev vsak dan (5-krat tedensko) ter vključilo športne pedagoge tudi na razredno stopnjo?

Ko sem bil sam otrok, je bila športna vzgoja eden najbolj priljubljenih predmetov. Prepričan sem, da je tako tudi danes, zato bi se v prvi vrsti z vami strinjalo veliko otrok in si verjetno želelo tudi precej staršev. Vprašanje je zelo kompleksno in takšen bi lahko bil tudi odgovor. Zagotovo se s to tematiko srečujejo tudi naši odgovorni ljudje za področje športa in šolstva. Menim, da sta naravni potrebi otrok igra in gibanje. V letih, ko otroci razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, je šport za njih razvedrilo in protiutež sedečemu življenju. Otrok dobi prve vrednote v družini in potem v drugih skupinah, v vrtcu, šoli, športnih klubih, zato je zelo pomembno, katere vrednote bo s socializacijo sprejel za svoje in se po njih ravnal. Te tudi v odrasli dobi postanejo naš življenjski kažipot in imajo motivacijski pomen za naše ravnanje ter prispevajo k zdravemu načinu življenja. Šport je odlična priložnost za utrjevanje samopodobe. Vsekakor podpiram čim bolj množično ukvarjanje mladih z različnimi športnimi zvrstmi.

Kaj bi za zaključek intervjuja dejali mladim športnikom, športnim pedagogom in trenerjem?

Zaželel bi jim, da v športu uživajo, saj menim, da so na dolgi rok uspešni tisti, ki v športu uživajo. Prepričan sem, da se odlični pedagogi in športni trenerji zavedajo, da vplivajo na mlade generacije s svojim zgledom in da pri svojem delu upoštevajo celostni razvoj otroka, s humanim pristopom pa znajo otroke navduševati. Najboljša motivacija otrokom je podpora, pozitivna spodbuda in vzgled. Športni dosežki, ki osmišljajo vadbo, pa so nagrada za vloženi trud.

Gospod predsednik, najlepša hvala za pogovor in čim več športnih trenutkov v naravi vam želimo.


Uroš Vidmajer