Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za Primorske novice: “Za vse bi bilo bolje, če bi vlado uspel sestaviti zmagovalec volitev”

Ljubljana, 7. 6. 2018 | intervjuji

Predsednik republike Borut Pahor o oblikovanju vlade
Antiša Korljan

Danes dopoldne se bo predsednik Borut Pahor prvič po volitvah sestal z njihovim zmagovalcem Janezom Janšo, ki lahko pričakuje mandat za sestavo vlade. Včeraj popoldne smo se z njim pogovarjali o možnostih, da Slovenija vlado dobi razmeroma hitro, in o tem, kako vidi svojo vlogo v položaju, ko se zdi, da bo pot do vlade vse prej kot enostavna.


S predsednikom smo se za daljši intervju, ki bo objavljen v drugi polovici junija, dogovorili še pred njegovim razpisom volitev. Najbolj aktualen del pogovora objavljamo že danes.

Gospod predsednik, kdaj bomo imeli vlado?

Če bo Janezu Janši uspelo sestaviti koalicijo, pri imenovanju ne bo nobenih časovnih zamikov. Če mu to ne bi uspelo, smemo pričakovati zamude, ki bodo lahko tudi precejšnje.

Ta hip se zdi, da kamor koli se obrne, naleti na zaprta vrata, kar ga postavlja v precejšnjo pat pozicijo. Kaj mu boste glede na to danes povedali?

Zelo sem vesel, da sem že pred volitvami napovedal, da bom mandat podelil relativnemu zmagovalcu, s čimer smo pravila igre postavili vnaprej. Sklepam, da bi bilo za vse lažje, če bi zmagovalec volitev pri oblikovanju vlade uspel. Iz izkušenj vemo, da alternativni scenariji niso najboljši. Naj spomnim na izkušnjo, ko Zoranu Jankoviću oblikovanje vlade ni uspelo. Ne vlada Janeza Janše, ne vlada Alenke Bratušek nista bili dolgega veka. Tvegam očitek, da se zavzemam za vlado, ki jo bo oblikoval Janez Janša. Ne, zavzemam se za vlado, ki jo bo oblikoval zmagovalec. V tem primeru je to on.

Za razmislek o predčasnih volitvah je še prezgodaj

Vtis imam, da od daleč dopuščate možnost ponovnih volitev.

O tem ne razmišljam, ker je za to absolutno prezgodaj. Koristneje bi bilo, če bi zmagovalcu uspelo sestaviti vlado. Če mu ne bo, na vrsto pridejo drugi. Ni pa ne enim ne drugim lahko. Prej ste omenili zaprta vrata. Nočem pozivati k temu, da se politični tekmeci dogovorijo. Jih pa prosim, da se pogovarjajo. Kot predsednik in kot državljan. Drugačno obnašanje bi utrdilo prepričanje, da obstajajo nepremostljive ovire - ne le med politiki, pač pa tudi med volilci.

Predsedniki republike so doslej - morda z izjemo leta 1996 - razmeroma lagodno izpeljali postopek iskanja mandatarja. Tokrat utegne biti drugače. Računate na to, da boste morali dejavneje poseči v iskanje rešitve za oblikovanje vlade?

Podoben položaj so imeli v zadnjih mesecih v Nemčiji in Italiji. V tem času sem se sestal tako z nemškim predsednikom Steinmeierjem kot z italijanskim Mattarello. Oba sta mi povedala nekaj dragocenih stvari, ki mi utegnejo priti prav. Moj namen je ravnati dosledno v skladu z ustavnimi pristojnostmi in glede na to, koliko bo pri strankah pripravljenosti za sodelovanje. Ne morem odločati namesto njih. Imate pa prav: če ne bomo hoteli, da oblikovanje vlade traja predolgo, se bom moral nekoliko bolj potruditi, kot je bilo to treba doslej. Že zdaj je jasno, da novo vlado čaka nekaj pomembnih odločitev, od prodaje NLB do nadaljevanja pogajanj s sindikati javnega sektorja, uveljavitve arbitražne razsodbe ... Predolgega čakanja si ne moremo privoščiti. Če bi čakanje trajalo predolgo, bi najprej reagirali finančni trgi, potem pa bi se začelo nezadovoljstvo kopičiti tudi med ljudmi.

"Močna osebnost na čelu vlade ni razlog za preplah”

Izid volitev je znan. Kakšna vlada bi bila po vaši oceni optimalna?

Uspešna (nasmeh). Moja dolžnost je, da pri oblikovanju pomagam, ne morem pa odločati. Ponavljam: mislim, da bi bilo najbolje, če bi uspelo zmagovalcu volitev. Alternativa bi tudi zaradi razdrobljenosti strank na nasprotnem polu terjala veliko več usklajevanja, potrpežljivosti in kompromisov. Pa tudi vodenje vlade bi bilo bolj zapleteno, kot bi si želeli.

Kakor koli se obrnemo, v vladi se nam obeta veliko število strank. Vi ste imeli v vladi štiri in ni bilo enostavno.

Vsaka koalicijska vlada je naporna. Upoštevati je treba tudi nek trend v svetu glede vodenja vlad. Priča smo naraščajočemu pojavu močnih političnih voditeljev, tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo. Za mnoge ljudi je privlačno imeti voditelja, ki nadomesti pomanjkljivosti demokracije. Če že demokracija ne deluje, imejmo vsaj močnega voditelja, si rečejo. Za razliko od tistih, ki ponavadi hitro sklepajo, da to vodi v avtoritarnost, nisem tako prepričan, da je to dvoje nujno povezano. Ljudje iščejo močne voditelje, za katere verjamejo, da bodo stvari lahko uredili.

Kar ni nujno dobro.

Če so demokratične institucije dovolj močne, v tem ne vidim težave. Pomislite na Mitteranda, Kohla, Churchilla ...

... ki so vsi iz uveljavljenih demokracij in jih v resnici nihče ni problematiziral. Liberalni svet navadno vidi problem v Putinu, Erdoganu, Orbanu ali bratih Kaczynski.

Se strinjam. Zato pa poudarjam moč nadzornih in demokratičnih institucij. V primerih, ki ste jih našteli, so demokratične institucije šibkejše. Ampak ne glede na to sem zadržan do prikazov apokalipse v primeru, če močna politična osebnost prevzame vodenje vlade.

Lahko to razumemo kot popotnico in neke vrste podporo relativnemu zmagovalcu volitev Janši? Je namreč nedvomno močna politična osebnost, ki pa ji kritiki lepijo enake lastnosti, kot to počnejo v primeru Putina, Erdogana ali Orbana?

Poglejte, pogovarjava se dan pred najinim prvim povolilnim srečanjem. Na pogovor z vami o teh temah sem pristal zavedajoč se tveganja, zato bi rad povedal, kot vidim stvari. Na neki način je to popotnica njemu. Je zmagovalec, voljo ljudi je treba upoštevati, ima pravico do prvega mandatarstva. Janez Janša je nedvomno močna politična osebnost, vendar demokratične institucije v Sloveniji niso tako krhke, da bi zaradi njega morali zagnati preplah.