Predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti

Murska Sobota, 14. 8. 2015 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je kot častni gost udeležil osrednje prekmurske slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti, kjer je zbrane tudi nagovoril.



Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na osrednji prekmurski slovesnosti v Murski Soboti v počastitev državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Velja govorjena beseda!

V tem in naslednjih treh mesecih bo Slovenija z državnimi prazniki obeležila prelomne zgodovinske dogodke. Vsi so bili velikega pomena za sodobno slovensko državnost.

17. avgusta praznujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. 15. septembra se veselimo vrnitve Primorske k matični domovini. 23. novembra slavimo pogum in domoljubje Rudolfa Maistra.

Vsem omenjenim odločilnim prelomnicam je skupno, da so z določitvijo meje z drugimi državami določile prostor naše suverenosti. Vprašanje državne meje je torej elementarno vprašanje državne suverenosti. Temu v današnjem priložnostnem nagovoru zaradi aktualnih razlogov posvečam posebno pozornost.

Po razglasitvi naše državne samostojnosti in neodvisnosti 25. junija 1991, diplomatskem priznanju in vstopu naše države v Organizacijo združenih narodov leta 1992, je Slovenija v naslednjih letih s tremi sosednjimi državami uspela pravno in politično nedvoumno potrditi urejenost meddržavnih meja.

Tako smo do sredine 90. let zaprli ta občutljiva politična in pravna vprašanja s sosednjo Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Za ureditev mejnega vprašanja s slednjo je bila pomembna prav trianonska pogodba iz junija 1920, ki je omogočila združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Vprašanje določitve meje med Slovenijo in Hrvaško je bilo od samega začetka razglasitve neodvisnosti obeh držav bistveno bolj zapleteno. Nekdanja razmejitev med sosednjima republikama v okviru SFRJ ni bila dovolj natančna ali pa je bila predmet različnih razlag obeh strani. Pomurje meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Iz četrt stoletnih izkušenj sami najbolje veste, da je pomembna razlika v kakovosti odnosov s sosednjimi narodi in državami, če so meje določene in urejene, ali pa če niso.

Ker je ta razlika očitna in je zelo važna za vprašanje miru, varnosti, dobrega sosedstva in prijateljstva, sta si hrvaški in slovenski narod precej oddahnila, ko je bil po 18-ih letih incidentov leta 2009 podpisan Arbitražni sporazum. Kakovost odnosov med obema narodoma se je tako izboljšala, da jo je bilo mogoče čutiti tudi na čisto običajni človeški ravni. Izražam upanje in pričakovanje, da bo arbitražni tribunal nepristransko določil mejo med državama. Z dokončno ureditvijo mejnega vprašanja bo dobilo slovensko hrvaško sosedstvo in prijateljstvo trajno osnovo.

Nedoločenost državnih meja je problem celo v mirnih časih. Posebej nevarno pa postane, če proizvaja incidente v zgoščenih časih političnih, socialnih, nacionalističnih in drugih trenj. Ko smo podpisali, ratificirali in v našem primeru celo na referendumu potrdili Arbitražni sporazum, smo si Slovenci in Hrvati končno lahko privoščili privilegij, da se vse do tega zadnjega zapleta nismo več ukvarjali z incidenti, ampak s poglobitvijo vsestranskega sodelovanja. Skupaj smo celo načrtovali pobude za krepitev stabilnosti sosednje regije Zahodnega Balkana. Zavoljo mirne in varne prihodnosti naših otrok se to obdobje ne sme prekiniti. Trajati mora daleč v prihodnost skupne Evrope.

Ne gre samo za Slovence in Hrvate. Gre za celotno doseženo in razvijajočo se pravno in politično arhitekturo odnosov med narodi in državami na področju razpadle Jugoslavije. Arbitražni sporazum ostaja močan zgled za urejanje mejnih in drugih odprtih vprašanj. Težko ga je bilo doseči, toda lepo in navdihujoče je bilo opazovati njegove rezultate. Zato je z vidika regionalnega miru in varnosti, zlasti pa zavoljo avtoritete mirnega reševanja sporov tako zelo pomembno, da se sporazum uveljavi do konca in po vključitvi Republike Hrvaške v EU določi še mejo med obema državama. Ni boljše alternative.

V prihodnjih tednih se bom predvidoma srečal s predsednikoma Avstrije Fischerjem, Madžarske Aderjem in predsednico Hrvaške Grabar Kitarović. Pred zadnjim zapletom z Arbitražnim sporazumom so bila naša srečanja namenjena krepitvi dvostranskega in mednarodnega prijateljstva in sodelovanja, razpravi o skupni evropski prihodnosti in procesu širitve na Zahodni Balkan. Tako naj tudi ostane.

V upanju in pričakovanju, da bo Arbitražno sodišče nepristransko opravilo svoje delo do konca, čutim dolžnost še naprej s predsedniki in predsednico sosednih držav vzdrževati čimbolj pristne stike. Sem in tja me zlasti v zadnjem času kdo spomni, kako veliko spremembo je bilo čutiti med Slovenci in Hrvati po sklenitvi Arbitražnega sporazuma. Vem, pravim, bil sem zraven. In rad bi, da se ti odnosi ne bi poslabšali, ampak da bi se tudi zaradi določitve meje še izboljšali. Morda bo spet malce težko, vendar bo vredno. Nenazadnje nismo samo sosedi, ampak tudi partnerji v Evropski Uniji in NATO.

Na predvečer državnega praznika, združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, nam vsem želim, da bi gradili miren, varen in pravičen svet. Nič ni popolno in tudi prihodnost skoraj zagotovo ne bo. Vendar smo dolžni, kot ponosni dediči slavnih zgodovinskih dogodkov in odgovorni starši naših otrok, storiti vse za čimbolj mirno, čimbolj varno in čimbolj pravično Slovenijo, sosedstvo, Evropo in svet.

Predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v Murski Soboti
Foto: Tamino Petelinšek/STA