Zdravici nemškega in slovenskega predsednika na svečani večerji v čast predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka

Ljubljana, 25. 11. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik republike Borut Pahor je v čast predsednika Zvezne republike Nemčije v Predsedniški palači gostil svečano večerjo.

Svečana večerja, ki jo je v čast predsednika Zvezne republike Nemčije Joachima Gaucka gostil slovenski predsednik Pahor
Foto: Nebojša Tejić/STA


Zdravici nemškega in slovenskega predsednika na svečani večerji, ki jo je v čast zveznega predsednika Gaucka v Ljubljani gostil slovenski predsednik Pahor.

Zdravica zveznega predsednika Joachima Gaucka:

"Gospod predsednik, ekscelence, gospe in gospodje,

veseli me, da sem danes in ta večer Vaš gost in da lahko nadaljujeva najin pogovor. Že ob Vašem obisku v mesecu aprilu preteklega leta v Berlinu sva govorila o izzivih za prihodnost najinih držav. V letošnjem letu, 25 let po koncu ostre delitve na Vzhodno in Zahodno Evropo, se lahko ozremo tudi v preteklost. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, koliko se je spremenilo, koliko je bilo doseženo – tako v neodvisni Sloveniji kot tudi v ponovno združeni Nemčiji.

Slovenija je danes članica Evropske unije in zveze Nato, schengenskega območja in evrskega območja. Slovenija si prizadeva za evropsko idejo, za enotno in močno Evropo. Skupaj z drugimi se je odločila za Evropo miru, in sicer po stoletju vojnih grozot, ki so jih nenazadnje povzročili Nemci in ki so prizadejale veliko trpljenja tudi Slovencem.

In Slovenija je veliko storila v vlogi posrednika: S svojim prizadevanjem ste prispevali k približevanju držav Zahodnega Balkana. Pri tem ste uspešni tudi zato, ker lahko tukaj Vaša država – ravno kot članica Evropske unije – posreduje svoje lastne izkušnje.

Vendar pa je Vaša država veliko dosegla tudi na drugih področjih. Spoznali ste, da je ključ do blaginje dobra izobrazba. Izobrazba in gospodarski uspeh sta med seboj neločljivo povezana. Pomembna naloga vseh evropskih vlad, tudi naših držav je, da ravno mladim nudimo raznolike poklicne in življenjske možnosti. In zato se še posebej veselim jutrišnjega obiska enega od novih šolskih centrov ter srednjevelikih podjetij.

Oba tudi veva, da brez inovacij, brez znanosti in raziskav nobeno gospodarstvo ne more biti dolgoročno učinkovito. Da je bil danes lahko podpisan nov sporazum o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Tehniško univerzo Berlin, je lep primer v prihodnost usmerjenega slovensko-nemškega sodelovanja.

Gospod predsednik,

vem, da je vprašanje socialnega ravnovesja v družbi za vas še posebej pomembno. To je bila danes popoldne tudi tema najine skupne razprave s podjetniki in predstavniki sindikatov. Dialog med socialnimi partnerji, tudi če včasih prihaja do nestrinjanj, je v Nemčiji temeljni sestavni del socialnega tržnega gospodarstva. Na tem področju imamo dobre izkušnje, naučili smo se, da sodelovanje pripelje dlje kot spor.

Od medsebojne izmenjave, ki je zaznamovala tudi današnji dan, imamo koristi vsi. Želim si, da bi Slovenijo spoznalo še več Nemcev in doživelo njene pokrajinske lepote – Julijske alpe z veličastnim Triglavom, navdušujoče kraške jame ali slikovite vinograde.

Selitve narodov in s tem različne kulture so skozi zgodovino v Vaši deželi pustile globoke sledi – v tem smislu je Slovenija še posebej evropska. In te zgodovinske insignije lahko doživi vsak, ki danes pride v Slovenijo – prave zaklade umetnosti, porazdeljene po mestih, cerkvah in samostanih po vsej državi.

Ta kulturna dediščina je na čudovit način vidna tudi tukaj v Ljubljani: Tromostovje, ki vodi čez reko Ljubljanico, je lep simbol vloge Slovenije v Evropi in v smeri Balkana – kot povezovalni člen in kot posrednik.

Gospod predsednik, gospe in gospodje,

bilateralni odnosi med našima državama so odlični. Da se člani naših vlad vedno znova srečujejo in posvetujejo, je v naši Evropi na srečo nekaj povsem normalnega. Novo izvoljeni slovenski vladi želim daljnovidnost pri sprejemanju vseh njenih odločitev. In v tem duhu bi želel nazdraviti prihodnosti Vaše države kot tudi prijateljstvu med Slovenijo in Nemčijo!"

Zdravica slovenskega predsednika Boruta Pahorja:

"Spoštovani gospod predsednik, ekscelence, dame in gospodje,

v posebno čast mi je, spoštovani gospod predsednik, da Vas gostim v moji državi. Sprejmite, prosim, vnovične izraze iskrene dobrodošlice. Močno upam, da se boste v okviru Vašega dvodnevnega obiska v Sloveniji osebno prepričali o prijateljskih čustvih, ki jih naša država in njeni ljudje gojijo do Nemčije in nemškega naroda. Zelo sem zadovoljen, da je naklonjenost obojestranska.

Slovenijo obiskujete v času, ko smo močno pod vtisom jubileja padca Berlinskega zidu. Ni šlo samo za nemški ali evropski dogodek, temveč za svetovno prelomnico. Za malokaterega od zgodovinskih mejnikov lahko rečemo, da je obrnil toliko stvari na bolje. Padec železne zavese še danes simbolizira moč vere v prihodnost. Tudi Slovenci smo ga doživljali kot naš dogodek.

Sovpadal je z demokratičnimi spremembami v naši državi. Sovpadal je z našimi upanji in sanjami. Kmalu zatem smo se Slovenci odpravili na prve demokratične volitve in sprejeli ter zavarovali odločitev o ustanovitvi lastne države. Nemčija nam je bila glede tega navdih in stvaren zaveznik.

Slovenci smo se odločili za lastno državo, da bi se lahko po svoji volji pridružili drugim narodom in državam v združeni Evropi. Padec Berlinskega zidu ne simbolizira samo padec nekega političnega sistema, režima ali bloka, temveč tudi nesluten razmah evropske ideje v teritorialnem in vrednostnem smislu. Zamisli o spravi, miru in vsestranskem sodelovanju in povezovanju so dobile nov kvaliteten značaj. To je dalo novega zagona razvoju nemškega in slovenskega naroda, njunega sodelovanja in njune vloge v skupnih evropskih zadevah.

Toda slovensko-nemško sodelovanje seže daleč nazaj v zgodovino. Imenitno je, da nihče ne čuti potrebe, da bi se spominjal kakšnih slabih zgodovinskih peg. Imenitno je, da se vsi želimo spominjati na vse tiste žlahtne izkušnje, ki so plemenitile oba naroda. Kolikor je zgodovina slovenskega naroda najprej in predvsem zgodovina njegovega jezika, na Bavarskem najdemo njegov najzgodnejši pisni dokaz, Brižinske spomenike izpred desetih stoletij. Nemčija je kasneje dala zavetje slovenskim protestantskim reformatorjem – Trubarju, Dalmatinu in Bohoriču – avtorjem prvih slovenskih knjig. Vrsta knjig v našem jeziku, natisnjenih v Tübingenu in Wittenbergu in drugje, je skozi stoletja kasneje dajala našemu narodu izobrazbo in zlasti srednjeevropsko identiteto. Nenazadnje, naš največji slovenski pesnik Prešeren se je zgledoval po velikem Goetheju.

Hočem reči, da ima Nemčija za Slovenijo tradicionalno velik pomen. Najprej in predvsem v dvostranskih odnosih. To ilustrira tudi Skupna deklaracija o okrepljenem sodelovanju, ki je bila sklenjena pred tremi leti v Ljubljani ob obisku Vaše zvezne kanclerke Angele Merkel. Nemčija, zlasti skupaj s Francijo, pa ima velik pomen tudi v evropskih odnosih. Slovenija je čvrsto privržena Evropski uniji in si prizadeva za njen nadaljnji uspeh. V obeh smislih ima Slovenija iskren interes, da gre Nemčiji vsestransko dobro, ker ima to ugodne učinke tudi za celoten evropski razvoj. Nemška privrženost evropski ideji pa je fundamentalnega pomena za pristen in utemeljen občutek manjših narodov, da so enako pomembni za skupno evropsko usodo.

Tudi Sloveniji gre v zadnjem času bolje kot je z velikimi gospodarskimi in političnimi težavami sprva prenašala težke udarce globalne finančne krize. Zelo dobro se zavedamo, da vnovična gospodarska rast obeta vrnitev med najbolj uspešne evropske države samo pod pogojem, da še naprej izvajamo strukturne reforme. Sposobnost Nemčije, da je to storila po prelomu tisočletja, jemljemo kot spodbudo.

Okrepitev Slovenije pa bo pomembna tudi za Nemčijo v toliko, kolikor med drugim Slovenija pomeni vzor mnogim drugim državam v Jugovzhodni Evropi. Slovenija je srednjeevropska država, naše večje poznavanje in zgodovinske izkušnje z državami Jugovzhodne Evrope nam nalagajo odgovornost, da skupaj z Nemčijo in drugimi evropskimi državami pospešeno rešujemo probleme in zagotavljamo trajni mir, varnost in blaginjo tudi v tem delu Evrope.

Spoštovani gospod predsednik,

v veliko čast in zadovoljstvo mi je, da vas gostim kot nemškega kolega in prijatelja. Naj vaš obisk prispeva k nadaljnji krepitvi vsestranskega sodelovanja med slovenskim in nemškim narodom in naj to iskreno prijateljstvo dodatno vzpodbuja skupno evropsko prihodnost.
Naj živi slovensko nemško prijateljstvo."