Slavnostni govor predsednika republike Boruta Pahorja na zaključnem dogodku čezmejnega projekta Pot miru - Via di pace

Nova Gorica/Gorica, 21. 3. 2015 | sporočila za javnost, govori, izjave

Predsednik republike Borut Pahor se je na Trgu Evrope/Piazza Tansalpina med Novo Gorico in Gorico udeležil zaključnega dogodka čezmejnega projekta Pot miru - Via di pace, kjer je bil tudi slavnostni govornik. Projekt povezuje zgodovinsko dediščino, naravne in kulturne lepote ter kraje in ljudi v Pot miru od Alp do Jadrana in je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Predsednik republike na Trgu Evrope/Piazza Tansalpina slovesno obeležil Pot miru - Via di pace
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja:
Velja govorjena beseda!

Obletnice dveh svetovnih vojn opozarjajo človeštvo, naj probleme rešujemo mirno, preden bi bilo spet prepozno. Svarila sama po sebi sicer ne zaležejo. Vendar so dovolj zgovorna, če jih hočemo upoštevati. Odgovornost do varne prihodnosti naših otrok nam nalaga, da jih moramo upoštevati. Vsako ravnanje, ki jemlje mir za samoumeven, ta mir neposredno ogroža.

Pri tem se zastavlja vprašanje, kako naj navdahnemo naša vsakodnevna ravnanja s strpnostjo in sožitjem, ne da bi morali pri tem vselej žugati s prstom vojnih tragedij. Najbrž najbolje tako, da na vojno opominjamo, a slavimo mir. Tako razumem Pot miru. Pot miru popotnika nagovarja v jeziku sprave in sožitja. Popotnik opazuje okrog sebe lepoto, a tudi neponovljivost življenja. Tudi, če vse molči, mu zgodovinski spomin glasno govori, da vojna spremeni vse.

Vojna je moralno neopravičljiva. Vsota trpljenj, žalosti, smrti, prizadetosti in solza je neskončna. In vendar ni nobenega trdnega dokaza, da je vojna, ko se konča, res zadnja. V tem smislu bi rad spomnil na besede nekdanjega italijanskega predsednika in prijatelja Giorgia Napolitana, ki je lani ob postavitvi najine klopce miru na Sveti gori poudaril, da »mir ni samo odsotnost vojne«, temveč pomeni aktivno prizadevanje za prijateljstvo, sodelovanje in solidarnost.

Mir mora biti potemtakem čas nenehnega in vsestranskega prizadevanja za njegovo trajnost in čvrstost. Ker ni le stvar državnikov in generalov, tudi ne more in ne sme biti samo v njihovih rokah. Je stvar vseh nas. Pot miru, ki jo danes slovesno odpiramo, na zelo žlahten način vabi, da to pravico in odgovornost dojamemo tudi na tej zelo osebni ravni.

Pred stotimi leti je bregove Soče zajelo usodno breme mejne reke, kjer se je prelamljala zgodovina. To je bil surov čas ločevanja, razseljevanja in opustošenja. Samo v svoji ločevalni vnemi je vojna na poseben način družila usodo ljudi, vojakov in pokrajine. Sto let kasneje je vse drugače. Zgodovina se prelamlja na miren način in zbuja upanje na boljši, bolj pravičen in predvsem miren svet.

S simbolnega vidika je naravnost imenitno, da odpiramo projekt Pot miru, ki je odraz dobrega čezmejnega sodelovanja, prav na Trgu Evrope, kjer je Slovenija leta 2004 proslavila vstop v Evropsko unijo. Ta prelomnica označuje začetek nekega novega skupnega časa, prostora in prihodnosti. Ne samo za oba naroda ob nekdanji meji, temveč za pol milijarde Evropejcev. Evropska ideja, ki je utemeljena na spravi in sodelovanju, je najmočnejši branik evropskega miru in varnosti. S simbolnega vidika se bo torej ves čas popotniku, ki se bo odpravil na Pot miru in razmišljal o vojni, najbolj neposredno pred očmi kazala alternativa miru, prijateljstva, sodelovanja in solidarnosti.

Izrekam globoko hvaležnost Fundaciji Pot miru in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uresničitvi te plemenite zamisli.

Naj živijo mir, prijateljstvo in sožitje.

Predsednik republike na Trgu Evrope/Piazza Tansalpina slovesno obeležil Pot miru - Via di pace
Foto: STA/Tamino Petelinšek

Predsednik republike na Trgu Evrope/Piazza Tansalpina slovesno obeležil Pot miru - Via di pace
Foto: STA/Tamino Petelinšek