Mirko (Friedrich) Kumer

Medalja za častno dejanje, vročitev 30. oktobra 2014

Medalja za častno dejanje
za povezovanje manjšine na avstrijskem Koroškem z matičnim narodom ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje

Medaljo za častno dejanje je predsednik republike Borut Pahor vročil Mirku (Friedrichu) Kumru 30. oktobra 2014 na slovesnosti v Predsedniški palači.

Predsednik republike odlikoval gospo Ireno Pavlič, gospoda Hanzija (Johanna) Ogrisa in gospoda Mirka (Friedricha) Kumra
Foto: STA/Stanko Gruden



Utemeljitev:

Mirko Kumer, kmetijski tehnik in samostojni kmetovalec iz Pliberka, velja za preudarnega, razumnega in pomirjevalnega človeka, ki zna ljudi povezovati. Te lastnosti so široko odpirale pot njegovemu uspešnemu delovanju na številnih področjih. Bil je politik v občinski samoupravi, ugleden kulturni delavec, ki je povezoval slovensko govoreče lovce v Podjuni, Rožu in Zili, ter lovec.

Že v mladih letih se je vključil v vse strukture slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Njegovo vodilo je bilo: »S slovensko besedo smo ali pa nas ni!«

Začel je kot amaterski igralec že pri trinajstih. Ko je prevzel funkcijo tajnika pri Katoliškem prosvetnem društvu v Šmihelu in pozneje postal njegov predsednik, je zavzeto deloval za krepitev slovenskih kulturnih in prosvetnih dejavnosti. Po njegovi zaslugi se je kultura v Šmihelu tako razvila, da so leta 1999 na njegovo pobudo zgradili tudi Kulturni dom Pliberk, ki zdaj deluje s polnim zagonom. Dom ni le priljubljeno prizorišče domačih dramskih sekcij in pevskih zborov, pač pa tudi številnih odmevnih gostujočih prireditev. Kulturni dom tako ne povezuje le koroških Slovencev, pač pa tudi celoten koroški in širši slovenski kulturni prostor.

Nacionalno zavest je Mirko Kumer izkazoval tudi v skrbi za krepitev slovenskih kmetij in bil dolga leta aktivist Skupnosti južnokoroških kmetov. Kar 26 let je svoje poslanstvo uresničeval tudi kot svetnik v občini Pliberk, kjer je bil tudi podžupan. Zaslužen je tudi za razvoj slovenskega zadružništva, za kar je prejel posebno priznanje Zveze bank.

Mirko Kumer je tudi ustanovni član prvega slovenskega lovskega društva, ki je povezalo slovenske lovce na obeh straneh meje. Vezi med njimi so vse od leta 1964 utrjevale narodno zavest, hkrati pa dvigovale lovsko etiko in prispevale k reševanju zapletenih problemov gospodarjenja s prostoživečimi živalmi v naravi. Kot predsednik Kluba prijateljev lova v Celovcu je Mirko Kumer poskrbel tudi za izdajo Trojezičnega priročnika lovskega izrazoslovja in tako neizbrisno ohranil prvobitno slovensko lovsko izrazoslovje v tem delu Evrope.