Mnenje Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske

Ljubljana, 7. 3. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj v Državni zbor Republike Slovenije posredoval "Mnenje Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske". Mnenje je bilo na podlagi zaprosila Državnega zbora Republike Slovenije namenjeno predstavitvi na današnji izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 7. marca 2018.

V nadaljevanju je govor predsednika republike. Velja govorjena beseda!


I.
(nujnost posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti)

Slovenija se je znašla v položaju, ko mora premišljeno, vendar brez odlašanja posodobiti celotni sistem nacionalne varnosti. To vključuje tudi modernizacijo Slovenske vojske, vojaški steber sistema nacionalne varnosti.

Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena. Upravičeno velja za varno državo. Toda mednarodno okolje je postalo bolj nepredvidljivo in manj stabilno. Nastala so nova varnostna tveganja. Varnost je postala manj zanesljiva, zato je treba vanjo več vlagati. V takem položaju mora država sprejeti strateške in finančno vzdržne ukrepe za dolgoročno posodobitev celotnega sistema nacionalne varnosti.

Moja ocena o potrebnosti posodobitve celotnega sistema nacionalne varnosti, in ne samo o potrebnih večjih izdatkih za vojsko, ni nova. Državnemu zboru sem jo predstavil že v svojem mnenju 5. maja 2016. Bistvo te ocene je, da potrebujemo skupni pristop ob hkratni posodobitvi vseh institucij nacionalnega sistema varnosti, vojske, policije, obveščevalnih služb in civilne zaščite.


II.
(zakon o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti)

Novo v današnjem mnenju, ki ste ga zahtevali, je moj predlog, da to storimo z zakonom. Vladi in Državnemu zboru predlagam, da po vzoru nekaterih drugih držav sprejmemo zakon o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti.

Razumem, da tako zahtevnega zakona ni mogoče pripraviti in sprejeti v tem sklicu Državnega zbora. Morda pa je v teh mesecih do letošnjih parlamentarnih volitev vendarle dovolj časa in politične volje za sprejem Zakona o obrambi, ki je že v razpravi, in Zakona o službi v Slovenski vojski, ki je že vložen v parlamentarni postopek. Sprejem obeh bi koristil potrebam Slovenske vojske.

Čas do oblikovanja nove vlade je mogoče koristno porabiti tudi za razpravo in oblikovanje prepotrebnega političnega soglasja o temeljnih načelih zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti.

(politično soglasje)

Potrebujemo politično soglasje o:
‒ aktualnih in prihodnjih varnostnih tveganjih,
‒ konceptualni, institucionalni, materialni in kadrovski posodobitvi
ter
‒ finančnih vlaganjih v posodobitev institucij nacionalne varnosti.

Zagotavljanje nacionalne varnosti v zdajšnjih razmerah ni več zadeva posameznih ministrstev ali služb, ampak zahteva skupni ter celovit pristop politične oblasti in vseh institucij sistema nacionalne varnosti.

Zaradi spremenjenih dejavnikov varnostnega tveganja, demografskih sprememb, sprememb na trgu dela in finančnih omejitev je treba preseči tekmovanje posameznih vladnih resorjev glede kadrov in financ ter zagotoviti usklajeno skupno določanje prednostnih nalog in s tem vzdržno finančno podporo.

Z zakonom bi zagotovili pravno podlago za premišljeno posodobitev vseh institucij sistema nacionalne varnosti, vključno z zagotavljanjem konkurenčnega, primerljivega plačila zaposlenih, njihovega kakovostnega usposabljanja, primerne opreme, ter načine njihovega vzdržnega dolgoročnega, stabilnega financiranja in s tem večjo varnost države v novih razmerah.

(ni bistvenih sprememb ocene stanja Slovenske vojske, zato je nujno celovito ukrepanje)

V Državnem zboru ste sicer zahtevali, naj podam mnenje o stanju pripravljenosti Slovenske vojske. Letno poročilo o tem bom od Generalštaba Slovenske vojske in ministrice za obrambo prejel konec meseca. Glede na moje vedenje o razmerah v Slovenski vojski ne pričakujem bistvenih razlik od lanskega poročila.

Ker pa vsekakor menim, da samo povečanje proračunskih sredstev za potrebe Slovenske vojske ni zadosten niti celovit pristop k strateškemu zagotavljanju varnosti države, vam torej predlagam pripravo in sprejem zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti, ki bo vključeval tudi modernizacijo Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra.

Slovenija za vse institucije nacionalne varnosti skupaj, torej varnost, namenja okrog 1,8 % bruto domačega proizvoda. Menim, da bi lahko v naslednjih desetih letih brez hujšega odrekanja za druge potrebe razvoja države za varnost namenili okrog 2,5 % BDP, seveda pod pogojem, da se mednarodne varnostne razmere ne bi bistveno poslabšale. V tem primeru bi bili potrebni izredni ukrepi. Slovenija si bo s svojo zunanjo in varnostno politiko prizadevala, da bi se vsa vprašanja rešila po mirni poti in bi se izognili potrebi po uporabi sile.


III.
(stanje pripravljenosti Slovenske vojske je odsev razdvojenega odnosa do njenega življenjskega pomena za varnost države)

Slovenska vojska ima približno tako dolgo tradicijo kakor jo ima slovenska država. Čas in razmere, v katerih se je oblikovala Slovenska vojska, so bili drugačni od današnjih.

Zdi pa se, da se že ves ta čas na različne načine, posredno ali neposredno, ponavlja vprašanje, ali vojsko zares potrebujemo.

Že v času priprav na osamosvojitev so bila razmišljanja o demilitarizirani Sloveniji na eni strani in o poklicni Slovenski vojski na drugi strani. Sčasoma je prevladalo nekakšno razdvojeno razpoloženje, da vojsko potrebujemo, vendar ni življenjskega pomena. To nas je privedlo v razmere, ko imamo poklicno vojsko, vendar je nepripravljena za delovanje v vojnih razmerah.

(nauk: potrebujemo dobro pripravljeno vojsko)

Poudariti želim, da moramo zdaj zaradi naših domačih slabih in dobrih izkušenj z razvojem in zastojem naše vojske sprejeti nauk. Vojsko potrebujemo. Je življenjskega pomena za obrambo naše neodvisnosti. Vojska je smiselna le, če je delujoča. Ne more biti nekaj vmes. Če je dolgo časa samo nekaj vmes, je samo strošek države, ne pa učinkovito orodje za njeno obrambo in varnost. Zato potrebujemo pametno posodobitev. Vsaka država, tudi veliko bogatejša od naše, mora s svojimi javnimi financami ravnati gospodarno. Vedno znova se odloča o višini sredstev, ki jih daje za različna področja njenega obstoja in razvoja – šolstvo, zdravstvo, socialno varnost, znanost in druga področja v javnem interesu. Za ta področja lahko nameni več ali manj.

Deloma to podobno velja tudi za vojsko oziroma obrambo. Sredstva za obrambo so v času krize znižale tri vlade zapored, tudi moja. Problem pa je, če se dlje časa nameni tako zelo malo sredstev, da sta zato lahko ogrožena delovanje vojske in obstoj oziroma neodvisnost države.

(poslabšanje varnostnih razmer v svetu)

Ker pa je v času krčenja izdatkov za obrambo prišlo tudi do varnostnega poslabšanja v mednarodnem okolju in novih varnostnih tveganj, moramo ugotoviti, da potrebujemo pametno posodobitev celotnega sistema nacionalne varnosti, in ne samo Slovenske vojske.

Mnogo primerljivih držav ima izdelano oceno ogroženosti, ki je javno dostopni dokument, ki ga je sprejela vlada ali parlament. Običajno je ta ocena podlaga za sprejemanje ukrepov. Menim, da bi bilo zaradi precejšnjih sprememb v mednarodnem varnostnem in geopolitičnem okolju koristno, če bi tako oceno obravnaval in sprejel tudi Državni zbor. To bi olajšalo pripravo zakona o sistemskem financiranju nacionalne varnosti, predvsem pa bi omogočilo pravilno določiti ukrepe za posodobitev.


IV.
(na razpotju, skupaj do potrebnih dolgoročnih ukrepov)

V času osamosvajanja smo pravilno ocenili, da potrebujemo svojo, Slovensko vojsko. Prav tako smo pred 15 leti pravilno sklenili, da je za našo varnost in umestitev v zahodni del sveta nujen vstop v zvezo Nato.

Danes smo se znova znašli v prelomnem času, ko so potrebne dolgoročne in velikopotezne odločitve. Pred tem in naslednjim Državnim zborom se zastavlja vprašanje, kako naprej. Dejstvo, da Slovenija velja za varno državo, ustvarja škodljiv vtis, da v varnost ni treba vlagati. To je zmoten in škodljiv vtis. Pred nami so meseci prepotrebnih razprav in oblikovanje političnega soglasja.

Kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil sem pripravljen z vlado, Državnim zborom in vsemi parlamentarnimi strankami sodelovati pri tem pomembnem projektu.

Izkušnje nas učijo, da smo se znali Slovenci glede pomembnih vprašanj med seboj tudi krepko skregati, vendar smo se uspeli še pravočasno pravilno odločiti, kako naprej. V prepričanju, da bo tudi tokrat tako, se priporočam za sodelovanje.