Predsednik Pahor na jubilejni 50. podelitvi nagrad GZS: "Ste navdih za naša prihodnja dejanja"

Ljubljana, 26. 3. 2018 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je bil danes, 26. marca 2018, slavnostni govornik na jubilejni 50. podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, ki se podeljujejo gospodarstvenicam in gospodarstvenikom, ki trajnostno ustvarjajo presežke in s svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo kupcev, lastnikov, zaposlenih in okolja doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja.

Na nocojšnji slovesnosti so nagrade prejeli Borut Čeh (Labena), Niko Čulibrk (Niko Železniki), dr. Robert Golob (Gen-I), Branko Kamenšek (Lek veterina), Ivan Kralj (Arex), Matjaž Omladič (Novem Car Interior Design), dr. Mark Pleško (Cosylab), Iztok Špan (Tajfun) in dr. Flora Cvetka Tinauer (EBA).


V nadaljevanju je govor predsednika republike. Velja govorjena beseda!


Spoštovana gospa generalna direktorica,
spoštovani gospod predsednik,

sprejmite, prosim, moje najbolj iskrene čestitke za vaš visoki jubilej. Sprejmite prosim, ob tej imenitni priložnosti, tudi izraze hvaležnosti za vaš prispevek h gospodarskemu in vsestranskemu razvoju naše družbe in države.

Zelo sem počaščen, da ste me povabili na to svečanost in k slovesni besedi.

Spoštovani,

Slovenija ima drugo priložnost. Po končani krizi in v razmerah splošnega okrevanja imamo v marsičem priložnost, da naš razvoj zastavimo na novo ali vsaj z novimi spoznanji. Bil bi skoraj greh, če ne bi izkoristili možnosti in priložnosti za nov začetek ali vsaj za nov zagon.

Prva priložnost je bila osamosvojitev Slovenije in z njo prelomne družbene spremembe. Tvegam površno ugotovitev, da smo dosegli manj kot bi lahko. Finančna in gospodarska kriza je razkrila, da smo marsikaj naredili tudi narobe. V času največjega krčenja svetovnega gospodarstva po drugi svetovni vojni smo zato plačali visok davek. Prav je, da iz tega povlečemo nauke za naša prihodnja ravnanja.

Zdi se, da je gospodarstvo glede tega smelejše od države. Globalna konkurenca vas je prisilila k prilagoditvam, spremembam in inovacijam. Država ostaja preveč neokretna. Rad bi, da bi se navzela tega poguma in podjetnosti za strukturne spremembe. Oklevanje glede teh, v javnem sektorju in širše, najbolj ilustrira prehitro zadovoljstvo z doseženim. Politična stabilnost je sicer dragocena. Toda njen smoter je, da se jo izkoristi za strateške poteze, ki jih nismo potegnili v času prve priložnosti ali jih nismo v zadostni meri.

Skratka, drugo priložnost nam je v glavnem omogočilo gospodarsko okrevanje. Ocenjujem, da je gospodarstvo po krizi bolj zdravo kot je bilo pred njo. Hočem reči, da pri okrevanju ne gre zgolj za konjukturo. Gre tudi za bolj čvrste poslovne temelje. Vidimo novo poslovno filozofijo in tudi novo poslovno etiko. To nas navdaja z velikimi upanji.

Spoštovani,

zelo spodbudno je, da je občutno porasel delež lastnih sredstev v podjetjih. Enako velja za naložbe podjetij v bankah. Znova se povečuje obseg naložb, ki pa so v primerjavi s časom pred gospodarsko krizo občutno bolj podprte z lastniškim kapitalom in manj s kreditom. Manj smo zadržani do tujih naložb. Zdaj presegajo že tretjino brutodomačega proizvoda.

Motor naše rasti je seveda izvoz. V lanskem letu se je povečal za dobrih 13 odstotkov in je presegel 28 milijard evrov. Imamo pozitiven saldo menjave s tujino. Število zaposlenih se je povečalo za skoraj 30.000. Zabeležili smo porast bruto plač v zasebnem in javnem sektorju, za dobro milijardo so se povečali prihodki v proračun. V zadnjih treh letih so se prilivi prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno povečali za šestino.

Še vedno se v globalnem smislu nahajamo v razmerah, ko je denar relativno poceni. Vrednost finančnega premoženja je precej narasla. To pomeni, da so v denarno politiko vgrajena precejšnja tveganja. Upamo na postopne in obvladljive spremembe te denarne politike, sicer se utegnemo soočiti z novo krizo.

Slovenija ima visoko stopnjo varčevanja prebivalstva. Vloge prebivalstva v bankah so se še povečale, za več kot šest odstotkov. Povečuje se tudi domača potrošnja. Vse to so kazalci povečanega zaupanja ljudi v prihodnost. Kljub temu smo bili pri zniževanju javnega dolga manj uspešni kot bi bilo koristno. Servisiranje obresti zahteva milijardo evrov. Prej omenjena nekonvencionalna denarna politika Evropske centralne banke ne bo trajala v nedogled. Ko bo prišlo do spremembe obrestne politike, bo prišlo avtomatično do višjih dolžniških obveznosti. To bo burno vplivalo na strukturo proračunske porabe in celo na davčno politiko. Vse skupaj pa se bo odražalo v bonitetni oceni države, ki ima velik pomen tudi za vaše poslovanje na globalnih trgih.

Hočem reči, da je druga priložnost na ravni države povezana z nalogo za znižanje stroškov v najširšem sektorju države. Čas, ko nas denarna politika uspava, se končuje. Začenja se skrajni čas za strukturne reforme v javnem sektorju oziroma v širšem sektorju države.

Spoštovani,

znašli smo se v položaju, ko potrebujemo nov socialni dogovor. V pismu, ki sem ga v začetku leta poslal sindikatom in gospodarskim zbornicam, se zavzemam za dogovor o višjjih plačah, nižjih davkih in prožnejšem trgu dela, v javnem in zasebnem sektorju. Tako bi na novo vzpostavili vzdržen model socialno-tržne ekonomije, ki bi omogočal potrebno konkurenčnost na trgu in solidarnost v družbi. Koristila bi poenostavitev in posodobitev poslovnega okolja, ki bi bolj ustrazalo potrebam pravne varnosti in hitrih sprememb na globalnih trgih.

Spoštovani,

poleg pričakovanih sprememb denarne politike utegne na stabilnost globalne ekonomije vplivati poskus vnovične deregulacije finančne industrije in napoved protekcionizma in trgovinskih vojn. Tem neznankam se pridružuje še erozija vpliva Evropske unije v svetovnih zadevah ter zaskrbljujoče vračanje k tradicionalni geopolitiki. Na večino teh procesov Slovenija nima direktnega vpliva. Glede tega se bomo morali bolj ali manj prilagajati. Zato je toliko bolj pomembno, da ugotovimo, kaj je odvisno od nas samih, in glede tega ne oklevamo.

Priznam, da imam glede tega nekatere skrbi. Vendar pa enako pošteno povem, da za razliko od konca leta 2008, ko sem vas v tem domu nagovoril pred izbruhom krize, nimam strahu. Slovenija je v zadnjih desetih letih postala močnejša, zlasti pa je postala bolj zdrava njena ekonomija. Ocenjujem, da smo precej bolj odporni na vnovične preizkuse kot smo bili pred desetletjem. Zato vnovič izkoriščam to slovesno priložnost, da se vam zahvalim za vaš prispevek k temu.

Nocoj je prazničen večer. Nocoj bomo slavili zmagovalce - ljudi, ki so med najbolj uspešnimi najbolj uspešni. Upam, da bodo nam vsem navdih za naša prihodnja ravnanja. Čestitke in lep večer.