Športno društvo Narodni dom

Zlati red za zasluge, vročitev 15. junija 2013

Zlati red za zasluge
ob 150-letnici svojega delovanja, za izjemen prispevek k popularizaciji slovenskega športa in razvoju vrhunskega športa

Na prireditvi 15. junija 2013 je predsednik Pahor čestital predsedniku društva Narodni dom za uspešno nadaljevanje zelo pomembnega dela in vsem, ki so skozi 150 letno zgodovino prispevali k razvoju in ohranjanju društva. Vsem se je zahvalil za ohranjanje vrednot, kot so prijateljstvo, solidarnost, naklonjenost športni, kulturni in zlasti narodni pripadnosti.

Predsednik republike Borut Pahor je z zlatim redom za zasluge odlikoval Športno društvo Narodni dom
Foto: STA/Tamino Petelinšek


Utemeljitev:

Za izjemen prispevek k popularizaciji slovenskega športa in razvoju vrhunskega športa prejme ob 150-letnici svojega delovanja Športno društvo NARODNI DOM ZLATI RED ZA ZASLUGE.

Športno društvo Narodni dom se ponaša z veličastno dediščino slovenske organizirane telovadbe, ki so jo pred 150 leti v Sloveniji začeli sokoli kot del slovanskega sokolskega gibanja v avstro-ogrski monarhiji. Rodoljubni zanesenjaki so sledili svojemu notranjemu vzgibu in potrebi po utrjevanju slovenske kulturne in narodne identitete. Pod geslom "zdrav duh v zdravem telesu" so se organizirali v društvo, ki je ob telovadbi povezalo svobodomiselne ljudi. Prirejali so odmevne javne telovadne prireditve in delovali tudi na kulturnih področjih: lutkarstvo, gledališče, orkestri, pevski zbori, rajanja, plesi in praznovanja. Njihovo delovanje je doživelo izjemen odziv javnosti in udeležba sokolov je takratnim domoljubnim političnim taborom na celotnem slovenskem narodnostnem ozemlju dajala veljavo in sijaj.

Sokoli so nam zapustili prvo slovensko strokovno literaturo o telovadbi in usposobili prve generacije visoko izobraženih športnih učiteljev. Že konec 19. stoletja so ustanovili vaditeljski zbor ter žensko telovadbo, telovadbo za naraščaj in starejše člane, leta 1907 pa so že popeljali slovenske telovadce na prvo mednarodno tekmo v Prago. O takratnih mednarodnih telovadnih uspehih govorijo dosežki številnih znamenitih sokolov, med drugim tudi zmaga Leona Štuklja na olimpijskih igrah leta 1924.

Sokolstvo in sokolski duh sta preživela različne družbene ureditve – monarhijo, kraljevino in socializem. Sprožila sta pravi razmah slovenskega športnega zanosa, vzneseno kulturno ustvarjalnost, ponos zaradi narodne pripadnosti in srčno predanost zamisli sokolstva, doživela pa sta tudi preganjanje oblastnikov in hromitev delovanja.

Vendar sokolstvo in sokolski duh ostajata živa, sicer v drugačni podobi, a z istimi vrednotami in poslanstvom: zagotoviti možnost za splošno rekreativno telovadbo vsem rodovom, od najmlajših do najstarejših telovadcev, hkrati pa razvijati vrhunski šport, prvake evropskega in svetovnega pomena. In Športnemu društvu Narodni dom to uspeva. Število članov jih uvršča med največja športna društva v Sloveniji, hkrati pa so iz njihovih vrst izšli nesmrtni športni junaki, kakršni so Miro Cerar, Mitja Petkovšek, Saša Bertoncelj ter reprezentanta Alen Dimic in Žiga Šilc. Znani in neznani člani Narodnega doma pa so vsi glasniki vrednot, ki so vodile sokole in bodo zagotovilo za uspeh tudi v prihodnje: srčnost, solidarnost, tovarištvo, odprtost, vztrajnost, trdo delo in življenjski optimizem.