SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor prvo leto drugega mandata

Ljubljana, 21. 12. 2018 | sporočila za javnost

Poročilo o delu predsednika republike oz. dokument z naslovom "Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor prvo leto drugega mandata", smo pripravili v Uradu predsednika Republike Slovenije ob prvi obletnici drugega mandata predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V poročilu so vse pomembnejše aktivnosti predsednika republike v zadnjem letu. S poročilom želi Urad predsednika Republike Slovenije doseči večjo preglednost in odprtost svojega dela. 

Poročilo se začne s predsednikovo oceno letošnjega leta:

"Iztekajoče leto so v političnem smislu najbolj zaznamovale volitve, parlamentarne in lokalne. Zaradi predčasnega odstopa predsednika vlade zgodaj spomladi in zaradi poznega imenovanja nove vlade zgodaj jeseni, je bila slovenska državna politika skoraj pol leta zelo pasivna.

Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj in izboljšanega splošnega razpoloženja javnosti, je bilo relativno dolgo obdobje pasivnosti državne politike manj opaženo. V tem času predsedniku republike v skladu z običajnimi pričakovanji pripade naloga nosilca politične stabilnosti. Po eni strani je to od mene zahtevalo razširjen opus mojega siceršnjega dela, po drugi strani pa je to od mene terjalo izjemno politično disciplino, saj je moralo vsako moje ravnanje dajati vtis strankarske nevtralnosti. Mislim da je bila ta naloga korektno opravljena, saj ni bilo slišati večjih pripomb.

V formalnem in neformalnem sodelovanju z vodji parlamentarnih strank in njihovih poslanskih skupin smo uspeli uskladiti primeren datum predčasnih volitev. Datum razpisa predčasnih volitev je bil pomemben, ker je državni zbor kljub predčasnemu odstopu predsednika vlade želel dokončati delo ustavne komisije in preiskovalnih komisij.

Toda bolj zahtevna naloga me je čakala po razglasitvi rezultatov letošnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Relativna zmagovalka volitev ni pridobila zadostne podpore za prevzem mandata za sestavo vlade. Slovenija je letos prvič dobila manjšinsko vlado, za sestavo katere je bilo potrebno nekoliko več časa, kot je običajno za dogovore o koalicijah.

Tudi v tem procesu je bila moja dolžnost, da sem strankarsko nevtralen, da spoštujem voljo volivcev in pri podelitvi mandata za sestavo vlade upoštevam realna razmerja moči v državnem zboru. Upošteval sem tudi voljo političnih strank in novo oblikovanih poslanskih skupin, da z mojimi postopkovnimi ravnanji pripomorem k oblikovanju koalicije in imenovanju vlade. V tem smislu sem bil pripravljen ponoviti krog posvetov ali predlagati skrajne roke za postopkovne odločitve. Ta skupna potrpežljivost se je obrestovala. Slovenija je dobila vlado.

To je za našo državo zelo pomembno, saj je lahko nova vlada relativno kmalu po prevzemu dolžnosti v pogojih relativne politične stabilnosti nadaljevala s sprejemanjem potrebnih odločitev in ukrepov s polnimi pooblastili. V sedanjih političnih okoliščinah v našem sosedstvu in sicer v Evropi je to zelo dobrodošlo.

Tudi z novo vlado predsednika Marjana Šarca nadaljujem politiko korektnega sodelovanja. Javno se izjasnim o tistih vprašanjih, ki jih ocenim za bistvene, zlasti z vidika zunanje in varnostne politike. Javno se izjasnim tudi o drugih vprašanjih, zlasti, če ocenim, da z mojim stališčem lahko pripomorem k oblikovanju širše sprejemljivega stališča glede občutljivih vprašanj.

Obrestuje se zavzeto in potrpežljivo medsebojno sodelovanje z državnim zborom oz. njegovimi poslanskimi skupinami. Tu mislim na postopke v zvezi z oblikovanjem vlade in postopke v zvezi z mojimi predlogi glede imenovanja pomembnih nosilcev državnih funkcij.
Opažam pa, da večja politična fragmentacija v državnem zboru zahteva izdatno politično voljo za ustrezne dogovore. Znašli smo se v položaju, ko vlade ne vodi najmočnejša stranka in ko v državnem zboru vlada, razen za svoje imenovanje, nima predvidljive politične večine. V posvetovanjih z vodji poslanskih skupin je prav tako opazno dejstvo, da vodilna stranka koalicije nima odstopajočega števila poslank in poslancev v državnem zboru. Zaradi izjemno konstruktivnega sodelovanja med udeleženci teh posvetov, javnost tega dejstva niti ne opazi, pri mojem delu pa ga moram zelo upoštevati.

Vesel sem, da se tudi z novo vlado nadaljujejo nekateri običaji, ki simbolno in stvarno poudarjajo pomen sodelovanja različnih vej državnih oblasti, na primer srečanje štirih predsednikov in podobno. Tudi sicer sem prepričan, da bo prav od sodelovanja med političnimi akterji v mnogočem odvisno, kako se bo Slovenija soočala z obstoječimi novimi domačimi in mednarodnimi izzivi.

Iztekajoče leto je še poudarilo trend, ki ga je bilo mogoče opaziti leto prej. Slovenija se namreč po izhodu iz krize konsolidira, naše mednarodno okolje pa postaja vse bolj nepredvidljivo in celo nestabilno. V takih razmerah je zelo pomembno, da ohrani država značaj varne države, relativno politično stabilne, z okrevajočim gospodarstvom, z dobrim splošnim razpoloženjem prebivalstva in ugledom v mednarodni skupnosti.

V takih razmerah je pomembno, da Slovenija ohrani relativno načelno politično držo v domači in zunanji politiki, prisiljena pa je razmišljati hitreje, manj udobno, bolj nekonvencionalno in zlasti bolj enotno. Pričakovati je, da se bodo razmere v mednarodnem okolju v prihajajočem letu še poslabšale, zato mora slovenska politika okrepiti medsebojno zaupanje za ravnanje v zahtevnejših okoliščinah.

Kot predsednik republike, ki želi povezovati, moram opozoriti, da se škarje sodelovanja oz. razhajanja razpirajo. Na prvi pogled bi kdo utegnil površno misliti, da je glede občutka potrebe po sodelovanju bolj ali manj tako kot je bilo. Moja izkušnja je drugačna. Ocenjujem, da pod gladino tega prvega vtisa štrlijo vse bolj ostre čeri zapiranja v lastne politične okvire, bodisi strankarske, blokovske ali koalicijske. Če je moja ocena točna, se moramo temu, kako znova okrepiti občutek za sodelovanje, v prihodnjem letu veliko bolj posvetiti. 

Ocenjujem, da se je svet znova znašel v t.i. prehodnem obdobju. Nazadnje je bil v takem položaju konec 80-tih in v začetku 90-tih let, ko je razpadala blokovska ureditev in je padla železna zavesa, države Srednje in Vzhodne Evrope pa je zajel proces demokratizacije in osamosvajanja. Takratno prehodno obdobje, prav tako polno notranjih protislovij, se je izteklo po mirni poti v novo kvaliteto odnosov v mednarodni skupnosti.

Zdaj smo znova v prehodnem obdobju, ko je mogoče, da se bodo nova protislovja kopičila in ušla političnemu nadzoru ter se zaskrbljujoče iztekla v konflikte vseh vrst ali pa se bodo vendarle znova umirila po mirni poti in na splošno olajšanje iztekla v novo obdobje razvoja evropske in svetovne skupnosti.

Za Slovenijo ni slehernega dvoma, da je v njenem nacionalnem interesu urejanje vseh odprtih vprašanj po mirni poti in v krepitvi multilateralizma. To ne pomeni, da je obstoječi mednarodni red popoln. Nasprotno, potrebne so spremembe vendar je zlasti za majhne države odločilno, da se te spremembe odvijejo po mirni poti in v vsaj relativno predvidljivih okoliščinah.

Poleg teh nalog v zunanji in varnostni politiki ima po mojem mnenju Slovenija v prihajajočem letu še zadnji čas možnost, da pripravi in izvede ustrezne strukturne prilagoditve, ki ji bodo omogočile trajnejšo gospodarsko okrevanje, krepkejšo socialno povezanost in s tem politično stabilnost. Kljub vladi, ki ima le manjšinsko podporo v državnem zboru, je to mogoče, vendar le pod pogojem skupnega zavzemanja za krepitev vseh načinov političnega razumevanja, spoštovanja in sodelovanja."


Pahor_porocilo 2017-2018_web.pdfPahor_porocilo 2017-2018_web.pdf