Predsednik Pahor ob umestitvi prvih "spotikavcev" v Ljubljani: "Kot posamezniki in kot skupnost imamo sveto dolžnost, da nikogar ne sovražimo"

Ljubljana, 6. 8. 2018 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnosti, ki se je s postavitvijo "spotikavcev", obeležij v obliki tlakovcev, poklonila spominu na triindvajset (23) judovskih meščanov Ljubljane in njihovih svojcev, žrtev nacističnega preganjanja.

"Od Antigone naprej naša civilizacija razpolaga s čudovitim vabilom in svarilom - ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu," je ob tej priložnosti dejal predsednik republike, slavnostni govornik. Predsednik Pahor je poudaril, da lahko ljudje svojo različnost svobodno izrazimo le, če jo enako spoštljivo priznavamo tudi drugim, vendar imamo pri tem kot posamezniki in kot skupnost sveto dolžnost, da nikogar ne sovražimo. "Če je mogoče zaradi drugačnosti sovražiti ali izključiti enega, obstaja možnost, da bomo na koncu sovraženi ali izključeni vsi," je opozoril predsednik republike v upanju, da smo se iz grozot preteklega stoletja naučili dovolj, da jih ne bomo nikoli več ponovili. "Današnji dogodek ne spominja samo na grozo holokavsta, ampak opominja vso našo skupnost, da imamo zase in za svoje otroke toliko sanj, kot jih imamo tudi za druge in njihove otroke," je dejal predsednik Pahor in pozval, naj bomo vsi pozorni na sovražna dejanja, da jih bomo prepoznali in se jim uprli. "Ogromno bomo naredili, če se bomo med seboj spoštovali in če medsebojnih nasprotovanj ne bomo izkazovali s sporočili sovraštva; na svetu smo, da ga uživamo, da pazimo nanj in drug na drugega," je povedal predsednik republike in poudaril, da imamo sedaj, ko je nastopil čas miru, dolžnost biti tenkočutni do vsakršnih izrazov sovraštva, da moramo nanje opozoriti in jih ustaviti, preden preidejo v vsesplošno sovraštvo in bi se 20. stoletje s svojimi grozotami ponovilo. "Našim otrokom želimo to izkušnjo prihraniti, zato smo danes tukaj. Odkrili bomo drugačen, močno pomenljiv in sporočilen spomenik, s katerim bomo navdihnili njih in sebe, da v spoštljivem, strpnem ozračju na miren način rešimo vse probleme med seboj in na tem svetu," je še dejal predsednik Pahor in svoj nagovor sklenil z besedami hvaležnosti vsem, ki so sodelovali v projektu postavitve spotikavcev. "Drug od drugega ne moremo zahtevati, da bi bili ljubljeni. Imamo pa pravico zahtevati, da se ne sovražimo," je sklenil predsednik republike.

Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra Ljubljana in pobudnik postavitve spominskih tlakovcev v Ljubljani, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu, še posebej pa Borisu Hajdinjaku, direktorju Sinagoge Maribor, ki je opravil izjemno raziskovalno delo pri iskanju dokumentacije in zgodovinsko točnih podatkov o bivanju triindvajsetih (23) žrtev holokavsta iz Ljubljane. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, je poudaril pomen zgodovinskega kolektivnega spomina, antropologinja dr. Irena Šumi pa je orisala položaj judovske skupnosti v Ljubljani v času druge svetovne vojne in po njenem koncu. Svečanost je z branjem poezije v več jezikih, med njimi v jidišu, spremljala gledališka umetnica Polona Vetrih.

Predsednik Pahor je z Guntherjem Demnigom, avtorjem projekta, slovesno umestil prvi spominski kamen - posvečen je spominu na Olgo Adler, judovsko begunko iz Zagreba, ki je s sinom Oskarjem Željkom in hčerko Zoro stanovala na Cankarjevem nabrežju 1, preden je bila z družino odvedena v konfinacij San Giovanni Bianco. Od tam je z družino skušala pobegniti v Švico, vendar so bili v Milanu aretirani in odpeljani v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Olga Adler je bila v plinski celici umorjena po prihodu v taborišče 11. decembra 1943. V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno živelo okoli 160 pripadnikov judovske skupnosti, med vojno pa se jim je pridružilo več tisoč judovskih beguncev iz drugih slovenskih krajev, okupirane Jugoslavije in zahodne Evrope. Holokavst je uničil več kot devetdeset (90) odstotkov slovenske judovske skupnosti.

Predsednik republike na slovesnosti ob postavitvi "Spotikavcev" v Ljubljani
Foto: Daniel Novakovič/STA

Umetnik Gunther Demnig se je rodil 27. oktobra 1947 v Berlinu, kjer je odraščal in se izobraževal. Njegova večkrat nagrajena umetniška dela vselej vsebujejo politično sporočilo. Projekt Spotikavci/Stolpersteine je predstavil leta 1992 v Kölnu; od tedaj je v 22 državah po svetu postavljenih že več kot 61.000 takšnih obeležij. Pri umestitvi spominskih obeležij umetnik sledi besedam iz Talmuda, da je oseba pozabljena le, če je pozabljeno njeno ime, zato vsaka žrtev dobi svoj spominski kamen. Tako je nastal največji decentraliziran spomenik umrlim in preživelim žrtvam nacističnega preganjanja na svetu, posvečen spominu na Jude, Sinte, Jehove priče, Rome, istospolno usmerjene, duševno in fizično prizadete in vse, ki so trpeli in umrli v času holokavsta. "Spotikavci" so v obliki medeninastih tlakovcev s posebnim napisom umeščeni v tla pred stavbami, v katerih so bila zadnja znana prebivališča žrtev.

Predsednik republike na slovesnosti ob postavitvi "Spotikavcev" v Ljubljani
Foto: Daniel Novakovič/STA