Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za Večer ob 10. obletnici podpisa arbitražnega sporazuma

Ljubljana, 4. 11. 2019 | intervjuji

Večer: (INTERVJU) Borut Pahor: To je bil mejnik v odnosih med državama
Uroš Esih

https://www.vecer.com/deset-let-arbitraznega-sporazuma-izkusnjo-z-blokado-ze-imamo-10085733


Večina Slovencev si je 4. november 2009 zapomnila po vašem vzkliku "Kakšen fantastičen dan!" Kaj bi vzkliknili deset let kasneje?

"Takrat sem tako čutil in še danes mislim, da je bil takrat sijajen, fantastičen dan. To je bil mejnik v odnosih med državama. Zaradi tega mejnika je danes meja določena. Težava je, ker hrvaška pogodbena stran zavrača uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča. Vendar je z mednarodnim pravom in arbitražnim sporazumom k temu zavezana. Meja je torej določena, zato je Slovenija po mirni poti dolžna poiskati načine, da se to v prihodnosti tudi zgodi.

Na tej točki bi pozval vse, ki lahko k temu pripomoremo, da izkoristimo ta čas med odločitvijo Evropske komisije, ki je dala ugodno mnenje za vstop Hrvaške v schengensko območje, in obravnavo tega mnenja v Evropskem svetu za intenziven politični in diplomatski dialog."

Sicer grozi Hrvaški še ena blokada, tokrat na poti v schengensko območje?

"Zdaj smo v položaju, ki nam omogoča, da se naredi vse, da razmišljanja okoli blokade sploh ne bodo relevantna. Rešitev bi bila v vzajemnem interesu Slovenije in Hrvaške. Za to je potrebnega tudi malo političnega poguma, malo modrosti in malo vztrajnosti. Ampak zdaj bi se to splačalo storiti."

Odnosi med državama so padli nizko. Zdaj je torej čas za pogovore?

"Odnosi med državama so dobri, vendar ne vzorni, kot bi lahko bili. K temu, da niso vzorni, gotovo prispeva dejstvo, da Hrvaška ni izpolnila pogodbenih obveznosti. Razlogi, ki jih navaja, niso upravičeni. Sodišče jih je v postopkovnem odločanju zavrnilo, saj plemeniti cilji arbitražnega sporazuma odtehtajo neprimerno ravnanje arbitražnega zapleta. Zdaj je treba biti politično moder in prepoznati priložnost, ki je tukaj. Namesto da se pogovarjamo, ali je prav, da Slovenija blokira Hrvaško zaradi neizpolnjevanja arbitražne razsodbe, moramo razumeti, da je na voljo dovolj časa, da se nekaj naredi. Ocenjujem, da so bila prizadevanja za to v zadnjih letih preveč skopa z obeh strani. Prvi pogovori ne bodo takoj prinesli rešitve, ampak treba je pokazati vztrajnost in odprtost. Rešitve so. Tudi v primeru morebitne blokade bomo morali to tako ali drugače rešiti. Ker pred desetimi leti ni moglo iti v nedogled, tudi v primeru morebitne blokade ne bo moglo iti v nedogled. Zakaj se torej spustiti v zahteven in pogajalsko mučen položaj in ne problema rešiti prej. Za to morata biti seveda obe strani."

Tiha diplomacija je torej rešitev?

"Da. Ampak ne precenjujmo moči diplomacije brez politične volje. Politična volja mora biti. In biti mora na vrhu v obeh državah. Pri čemer moram ponoviti, da je meja določena, tukaj ni mogoče na novo začeti pogajanj o njenem dvostranskem poteku. Mogoče je samo dokončati samo pogovore o uveljavitvi razsodbe. Tukaj lahko pokažemo nekaj praktične politične tolerance, toda nič takšnega, kar bi razvrednotilo razsodbo arbitražnega sodišča."

V Sloveniji so prisotne ocene, da je Hrvaška podpisala arbitražni sporazum s figo v žepu, ves čas pa je iskala pot iz njega. Za ta namen je izkoristila celo nelegalno pridobljene posnetke pogovora Drenik-Sekolec in jih spustila v javnost, da bi si s tem trasirala svojo enostransko pot iz arbitraže. Ste imeli pri pogajanjih občutek oziroma indice, da se hrvaška stran ne pogaja v dobri veri in da ne namerava spoštovati dogovorjenega, kar je sicer stalnica v bilateralnih odnosih?

"Ne. S predsednico vlade Kosorjevo in drugimi na hrvaški strani, s katerimi smo se pogajali, nisem imel občutka, da to delajo s figo v žepu. Vedel pa sem, da jim je bilo težko spremeniti odločitev sabora, ki je sredi leta 2009 sprejel odločitev, da je prvi Rehnov predlog zanje sprejemljiv, vsi naši dodatki, povezani s tretjim členom končnega sporazuma, ki je določal nalogo arbitražnega sodišča, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, pa jim niso bili všeč. Vendar nisem menil, da so po tem, ko so podpisali arbitražni sporazum in ga ratificirali, delali vse za to, da kasneje razsodba ne bi bila spoštovana. Tako kot smo bili mi pod pritiskom EU zaradi blokade, tako je bila pod pritiskom Hrvaška, da sprejme kompromise, da Slovenija blokado umakne. To smo naredili v dobri veri na obeh straneh, z upanjem, da smo rešili velikanski problem. In smo ga. Hrvaški izstop je enostranski in ni utemeljen v sporazumu in mednarodnem pravu."

Kaj lahko zdajšnji vladi potegneta iz izkušenj pred desetletjem?

"Izkušnjo z blokado že imamo. Bila je težka za Slovenijo in za Hrvaško. Zdaj je treba situacijo, v kateri smo se znašli, razumeti kot dodatno motivacijo in opozorilo. Zdaj je pravi čas, da v mirnem vzdušju najdemo rešitev, da se ne bomo znašli znova v takih situacijah. To bi dodatno poslabšalo odnose med državama, obremenilo odnose v regiji in ranilo varnostno oceno obeh držav. Dajmo zdaj rešiti, kar se da."