Pogovor predsednika Pahorja za RTV SLO pred pokopom žrtev iz Hude jame - novinarka Petra Bezjak

Ljubljana, 2. 10. 2016 | izjave, intervjuji





Novinarka: Petra Bezjak

Podobe sedemstotih okostij shranjenih v plastičnih zabojnikih so zadnja leta pretresala slovensko javnost. Jutri bo simbolično prenesena prva žrtev, konec meseca bo v Mariboru svečan pogreb. Je to začetek sprave? Bo narod zacelil rane?

Ne, v kolikor je sprava nek proces, to gotovo ni začetek in tudi ni konec. V kolikor je stanje duha, v kolikor je sprava stanje duha pa je to v vsakem primeru prelomen dogodek. Mislim, da smo lahko zadovoljni, da kljub temu, da smo dolgo odlašali z nekaterimi ravnanji, ki nas delajo bolj človeške, nas kot posameznike in družbo bolj dostojanstveno. Vendarle zdaj tudi glede teh dogodkov, ki so v oktobru pred nami, v tem in prihodnjem letu, gledamo z nekim upanjem, ne gre za naš odnos do preteklosti, tudi za to, v glavnem gre za naš odnos do prihodnosti. V tem smislu domnevam, da bo sprava v nekem smislu ena velika moralna inspiracija za naprej. In bomo rekli, če smo to lahko storili, kar se je zdelo nemogoče, kaj šele potem lahko Slovenci naredimo glede svoje prihodnosti.

Odkritje enega največjih povojnih grobišč pri nas je bilo v času, ko je vlado vodil Borut Pahor. Toda šele po sedmih letih bodo posmrtni ostanki dostojno pokopani.

Ko sem postal predsednik republike sem se s komisijo sešel in skušal ugotovit zakaj se v teh letih delo ne nadaljuje čeprav je za to zdaj pravna podlaga. In ugotovili smo, da ne gre toliko za finančne ali kakšne druge stvarne razloge ampak za pomanjkanje politične volje. Ta se je potem začela znova gradit.

Civilna združenja in škofovska konferenca so nasprotovala pokopu v Mariboru in zahtevala, da se žrtve pokoplje v spominskem parku Teharje. A za pokop tam ni pravne in prostorske osnove.

Mislim, da je bil ta kompromis za katerega si je bilo treba res veliko časa prizadevat, da se zdaj pokoplje žrtve svečano v Mariboru, da dobijo tam svoj mir, da se vzorce shrani v Teharjah in da se Teharje simbolno ohrani kot mesto spomina. Da je to nek kompromis, ki je rešil stvar.

Izkopavanje v rudniškem jašku, kjer naj bi po ocenah zgodovinarjev ležalo še več kot dva tisoč žrtev bodo namreč trajala dobro leto.

Vse to bo dalo javnosti eno tako sporočilo, da smo Slovenci narod, ki je bil sredi prejšnjega stoletja hudo razklan. Sposobni počasi, ne brez sumov, dvomov, še vedno, tudi ne brez razlik v pogledih kaj in kako se je dogajalo in kako bi se zdaj moralo kaj uredit, da smo sposobni zrelo urejat to za voljo naših otrok.

Izkopavanja so predvidena tudi v drugih vojnih in povojnih grobiščih.