Intervju predsednika republike Boruta Pahorja, gospe Tanje Pečar ter Luka Pahorja za revijo Obrazi

Ljubljana, 14. 7. 2016 | intervjuji

Letos so osrednjo proslavo ob dnevu državnosti s svojim obiskom počastili tudi predsedniki sosednjih držav in Nemčije. Poleg tega so prišli s soprogami oziroma s soprogom. Je bilo razpoloženje tudi sicer tako prisrčno kot je izgledalo v javnosti?

Borut Pahor: Oh, še bolj. Zelo sem se razveselil, da so sprejeli moje vabilo. Bil sem zelo ponosen. Njihova udeležba je bila pomembna tudi v političnem smislu. Samo dan po odločitvi Britancev, da zapustijo Evropsko unijo smo imeli na obisku v Sloveniji voditelje pomembnih držav članic. Razpoloženje med nami je bilo kljub skrbem zaradi prihodnosti Evrope sijajno in praznično.

Gospa Pečar, od soproga hrvaške predsednice ste prejeli čudovit šopek. So take drobne pozornosti pomembne?

Tanja Pečar: Seveda. Toliko bolj, če so iskrene. Vse skupaj je bilo ljubko, ker ni bilo načrtovano. Take drobne pozornosti so pomembne v zasebnem življenju. Nič manj v javnem. Prijaznost je vedno dobrodošla.

Na svečani večerji ste sedeli poleg italijanskega predsednika Mattarelle. Gostje so opazili, da sta se zapletla v dolg pogovor. O čem se pogovarjate ob takih priložnostih?

Tanja Pečar: Vedno pomaga, če znaš tudi nekaj njihovega jezika. Čeprav sva se večinoma pogovarjala v angleščini. Borut me je že pred večerjo opozoril, da je predsednik Mattarella izredno ljubezniv sogovornik. Slovenijo je obiskal drugič in v glavnem sva se pogovarjala o njegovih vtisih. Z Borutom se zelo dobro razumeta.

Ste se z življenjsko sopotnico nemškega predsednika Gaucka pogovarjali v nemškem jeziku?

Tanja Pečar: Ja, tudi. Tako kot z Margit, soprogo avstrijskega predsednika Fisherja. Sicer pa je običajno, da se klepeta v angleščini, ker se vsi tako med seboj razumemo. Z Margit se poznava že 15 let in sva se neobičajno zbližali. Borut in Heinz prijateljujeta osebno in politično zelo dolgo in tako sva tudi midve sčasoma začeli govoriti o osebnih zadevah. Kar je sicer zelo redko.

Se boste srečali tudi z ruskim predsednikom Putinom konec julija, ko bo obiskal rusko kapelico na Vršiču?

Tanja Pečar: Borut mi je predlagal, da bi se jima morda pridružila na njunem sprehodu, ki je načrtovan po kosilu.

Borut Pahor: Ja, prav mogoče bo tako. To so take pomembne podrobnosti, o katerih se odločim zadnji hip glede na celoten kontekst obiska. Obisk predsednika Putina ni uraden obisk, vendar je pomemben. Vsaka podrobnost.

Čeprav ste znani tudi po tem, da radi popestrite strogi protokolarni red.

Borut Pahor: (smeh) Joj, prav s predsednikom Putinom sva ušpičila nekaj takega. Bil je moj gost leta 2011. Po uradni večerji na Brdu pri Kranju sem ga vprašal, če se tudi on dolgočasi in bi se mi raje pridružil na potepu po nočni Ljubljani. Takoj je bil za. To je spravilo ob živce varnost in protokol. Spomnim se, da sva se okoli polnoči sprehajala mimo znane ljubljanske restavracije. Nek tuji gost, Anglež ali Irec, je rekel prijatelju: »glej, ta je podoben Putinu«. Mi smo šli brez besed mimo in smo slišali, »moj bog, to je (!) Putin«. Samo smejala sva se.

Gospa Pečar, ste odvetnica z uspešno kariero. Koliko časa vam vzamejo protokolarne obveznosti in kako »krmarite« med, pravzaprav dvema karierama?

Tanja Pečar: Imam samo eno kariero, odvetniško. Vse kar je povezano z Borutovimi obveznosti opravim zato, ker je to lepo, ali pa zato, ker je tako treba. Praviloma je to dvoje povezano. Ni pa to moja kariera.

Ste se tudi zaradi tega odrekli denarnemu nadomestilu, ki vam sicer po zakonu pripada?

Tanja Pečar: Ja, tudi zato. Borut me je vedno podpiral na moji poklicni poti, jaz pa njega. To, da sem z njim na protokolarnih dogodkih ni moja služba. Tega ne jemljem kot dolžnost. Borut me je skozi leta navadil, da je treba iti med ljudi odprt in odkrit. Če se tako ne počutiš, je bolje, da ne greš.

Gospod Pahor, pred časom ste dejali, da se boste vnovič potegovali za predsedniški položaj. Vemo, da je mnenje Tanje pri takih zadevah celo odločilno. Kako je zdaj s tem?

Borut Pahor: Ja. Tanja mi je leta 2007 odsvetovala kandidaturo. To sem upošteval. 2011 pa me je podprla. To mi je dalo zagona. Pri čemer je bilo prvič pomembno tudi mnenje Luke. Seveda je pomembno razpoloženje v družini.
Tanja Pečar: Borut zelo rad in zelo predano opravlja to politično dolžnost. Ko ste ga mediji začeli spraševati o nadaljnjih načrtih bi bilo smešno ali neiskreno, da bi se sprenevedal ali želi to delo nadaljevati ali ne.

Luka, ali to pomeni, da se oče posvetuje s teboj tudi o političnih zadevah?

Luka: Ja, o tem se pogovarjava. Se tudi ne strinjava, ga pa zanima, kaj mislim. Pa tudi mene zanima, če kaj misli, ko kaj naredi (smeh).

Letos si uspešno maturiral. Kje boš nadaljeval študij?

Luka: Študiral bom mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede.

Torej boš šel po očetovih stopinjah?

Luka: Ne, po svojih.

Tudi ti si navdušen športnik. Vemo, da skejtaš. Pravzaprav sta oba z očetom strastna v športu?

Luka: Ja, oba sva malo usekana. On lahko ure in ure goni kolo v en in isti hrib, znova in znova. Jaz pa lahko delam na enem spotu ure in ure, dokler mi ne uspe. Ne on ne jaz ne znava do konca pametno razložiti, zakaj to počneva. Dobro ste rekli, verjetno je strast.

Gospod Pahor, pred slabim mesecem ste si poškodovali ramo, vendar so vas kmalu po tem že opazili v fitnesu. Z Betko in Metko ste šli s povezano roko trikrat zapored na Šmarno goro. Gre tudi pri vas za strast?

Borut Pahor: Ja. Noro. To nima zveze z zdravim načinom življenja ali kaj takega. Ima pa veliko zveze z uživanjem življenja. To pa. Dokler človek občuti strast, čuti življenje. Ko sem bil v Lukčevih letih sem lahko ure in ure porabil za trik na kotalkah. Ure in ure. Raje nisem spal. Kljub temu sem bil na svoj način spočit in močan.

Gospa Tanja, vi pa niste znani po navdušenem rekreiranju.

Tanja Pečar: Nekaj prvih let sva z Borutom še redno igrala tenis. V tem sem res uživala. Nekajkrat me je z različnimi nagradami zvabil celo v fitnes. Kmalu več nisem našla dobrega razloga, da bi šla tja. Zelo rada pa hodim. Zelo rada. Res pa je, da imam raje zanimivo knjigo, dobro glasbo ali kvaliteten film. Nisem pa tako nora, da bi vse to delala na sobnem kolesu. Borut nič od tega ne dela, če ni na sobnem kolesu. Brezveze.

Kateri hobi pa vama je skupen?

Tanja Pečar: Oba imava rada film. Edini način, da ga oba mirno gledava sede je, da greva v kino. Borutu to ni vedno všeč, ker bi tja rad zvlekel kolo, vendar ga podkupim s kokicami. Vedno pade na to finto.

Ali imate vsi trije kakšen skupen obred?

Tanja Pečar: Kavo v nedeljo popoldne v eni od ljubljanskih kavarn.

Borut Pahor: Ja, po kosilu se imamo navado odpraviti tja. Pravzaprav je smešno kar počnemo. Nekako nam je zlezlo pod kožo. Čeprav je Luka vse redkeje z nama. Kar razumeva.

Luka: Ja, razumeta, ampak težko, težko.

Luka je duhovit in deluje kot zelo zrel mladenič. Sta bila pri njegovi vzgoji složna ali sta se razhajala?

Borut Pahor: Tanji pogosto rečem, da je uspela vzgojiti čudovito osebnost. Ne gre za to, da bi bil perfekten. Nihče ni. Vendar je zelo zrel. Jaz mu pri njegovih letih nisem segel do gležnja. Kot oče in prijatelj sem resneje vstopil v njegovo življenje, ko je bil že velik otrok. Brez Tanjine osredotočenosti ne bi bilo tako lahko.

Mimogrede, koliko časa mineva od prvega zmenka s Tanjo?

Borut Pahor: Prihodnje leto bo 30 let. Dobila sva se pred Prešernovim spomenikom. Povabil sem jo na večerjo. Odklonila je, češ, da ni lačna. Rekel sem ji, da ni nič hudega, bom pa jaz sam jedel. (smeh)

Tanja Pečar: Ja, izpadel je kot navadno teslo. (smeh)

Nista pa poročena. …

Borut Pahor: Nisva, smo pa družina. Malo posebna, ampak saj so vse.

Greste tudi letos skupaj na dopust?

Tanja Pečar: Z Borutom bova kot običajno v Umagu, Luka pa letos prvič ne bo z nama.

Luka: En mesec bom delal, en mesec pa greva s punco malo naokoli. Ne vem kdo si je izmislil počitnice, toda ta model si zasluži pohvalo (smeh).