Priložnostni nagovor predsednika republike ob otvoritvi postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije

Ljubljana, 23. 6. 2015 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil priložnostne slovesnosti ob odprtju postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije, kjer je zbrane tudi nagovoril.

vir: RTV SLO

Odprtja so se udeležili tudi dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, Mitja Bervar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ter drugi visoki gostje. Ob predsedniku Pahorju sta zbrane nagovorila tudi Aleksander Ostan, predsednik ocenjevalne komisije za izbor projektne rešitve, in Janez Koželj, podžupan Mestne Občine Ljubljana.

Predsednik republike na priložnostni slovesnosti ob odprtju postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije
Foto: Daniel Novakovič / STA

V Državnem zboru Republike Slovenije je bila septembra 2009 sprejeta novela Zakona o vojnih grobiščih. Določa, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije s posvetilnim napisom spominske narave: "Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt." (Oton Župančič)

Spomenik mora z obliko in velikostjo izražati pomen osrednjega državnega spominskega obeležja za prebivalce slovenskega ozemlja, ki so kot vojaki različnih armad padli v vseh vojnah, zlasti pa med prvo in drugo svetovno vojno. Posvečen bo tudi civilnim žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja.

S postavitvijo tega spomenika Republika Slovenija sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah.

Naj spomnimo, da so na srečanju štirih predsednikov v Predsedniški palači decembra 2014 predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta podprli dejavnosti, potrebne za postavitev spomenika, kot določa Zakon o vojnih grobiščih. Naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika in investitor njegove postavitve je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Postavitev spomenika je predvidena v letu 2016.

Predsednik republike na priložnostni slovesnosti ob odprtju postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije
Foto: Nebojša Tejić / STA



Priložnostni nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na priložnostni slovesnosti ob odprtju postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije
Ljubljana, 23. maj 2015
Velja govorjena beseda!

Odločitev, da se po letih odlašanja uveljavi zakon in začne s postavitvijo spomenika sem sprejel skupaj s predsedniki vlade, državnega zbora in državnega sveta na našem srečanju konec lanskega leta. Ocenili smo, da ni utemeljeni razlogov za odlašanje z uveljavitvijo zakona. Ne gre samo za to, da si spomenik zaslužijo mrtvi. V enaki meri gre za to, da ga potrebujemo živi. Za spomin in opomin.

Pietetno spominja na žrtve vojn in revolucionarnega nasilja in opominja na usodnost narodnega razkola in potrebo po pomiritvi in spravi.

Niti za trenutek nismo pomislili, da postavitev takega spomenika kakorkoli nadomešča vse tiste korake, ki jih je država dolžna storiti za ureditev vprašanj, ki so povezana z žrtvami vojn ali povojnega nasilja. Niti za trenutek nismo pomislili, da postavitev takega spomenika zaključuje stremljenje k narodni pomiritvi in spravi, pač pa prav obratno, da jo želi spodbuditi in ohranjati.

Pomiritev in sprava sta najprej globoko intimna občutka. V to intimo se nihče, še najmanj država, nima pravice spuščati. Kolikor pa je del kolektivne zavesti ima odgovornost, da ustvarja pogoje in ozračje za sožitje. Osebno razumem, da želi ta spomenik soustvarjati to ozračje sožitja, strpnosti in sodelovanja prav v tem smislu. Je torej spomenik preteklosti toda hkrati opomnik prihodnosti.

Slovenci imamo eno državo in si vsi zaslužimo tudi eno domovino. Dveh ne moremo imeti. Prizadevati si moramo za tisto kar nam je skupnega, spoštovati pa tisto, v čemur smo si različni. Dejal sem že, da preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost.

Naj nam bo za prihodnost navdih vse tisto slavno iz preteklosti kar nas je plemenitilo, kot ljudi in kot skupnost. Za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz preteklosti kar nam je jemalo dostojanstvo, tako človeku kot narodu.

V simbolnem smislu bo ta prostor več od običajnega spominskega prostora. Čeprav bo v metaforičnem smislu nemo spominjal na vse žrtve in mrtve, bo pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bodo postali pred njim k miru, sožitju in spravi, znotraj našega naroda in z drugimi.

Uredimo dokončno torej ta prostor s spoštljivim spominom na vse žrtve vojn in povojnih pobojev, a misleč z upanjem in odgovornostjo za mirno in boljšo prihodnost vseh naših otrok.