Predsednik republike ob dnevu Primoža Trubarja vročil "Jabolko navdiha" dr. Kozmi Ahačiču in Boštjanu Gorencu - Pižami

Ljubljana, 8. 6. 2017 | sporočila za javnost

Predsednik Pahor ob dnevu Primoža Trubarja: "S knjižnim jezikom se vse začne"

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, je Urad predsednika Republike Slovenije, kot ob vseh državnih praznikih, pripravil dan odprtih vrat. Predsedniško palačo je na današnji dan obiskalo blizu štiristo (400) obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali protokolarne in delovne prostore predsednika republike.



Na današnji praznik je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti vročil "Jabolko navdiha" dvema mojstroma slovenskega jezika, dr. Kozmi Ahačiču in Boštjanu Gorencu - Pižami. To posebno priznanje, ki ga predsednik republike Borut Pahor v znamenje občudovanja in hvaležnosti podeljuje izjemnim posameznikom in posameznicam, ki s svojimi dejanji in delovanjem navdihujejo druge, sta dr. Kozma Ahačič in Boštjan Gorenc - Pižama prejela za svoje domiselno ustvarjanje in uveljavljanje novih pristopov v slovenski slovnici in književnosti, s katerimi nadaljujeta plemenito in pomembno poslanstvo očetov slovenskega knjižnega jezika in ga razvijata na način, da ga mladi z veseljem in občudovanjem berejo in znotraj njega tudi ustvarjajo.

Obiskovalce je nagovoril predsednik republike Borut Pahor in ob tej priložnosti vsem Slovencem doma in po svetu čestital za državni praznik. V svojem nagovoru je opozoril, da je današnji praznik eden izmed spregledanih praznikov, saj ni dela prost dan, da pa ponudi priložnost, da se poklonimo spominu na Primoža Trubarja in njegove sodobnike, kot sta Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Vlada Republike Slovenije je na predlog predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja sprejela sklep o razglasitvi leta 2017 za leto reformacije, saj letos obeležujemo 500 let od začetka protestantskega gibanja in reformacije, ki je Slovencem prinesla knjižni jezik in bogastvo, ki ga ta poraja. Tako smo bili Slovenci med prvimi narodi v Evropi in po svetu, ki smo zahvaljujoč Juriju Dalmatinu lahko brali Biblijo v svojem jeziku. Praznik, kot je današnji, nas opominja, tako meni predsednik Pahor, da imamo dolge, močne in slavne korenine, zato lahko s samozavestjo in ponosom zremo v prihodnost.

Prejemnika priznanj sta se v svojih nagovorih zahvalila predsedniku republike za izkazano čast. Dr. Kozma Ahačič je priznanje sprejel z željo, da bi slovnica postala "jabolko navdiha" za mlade generacije, Boštjan Gorenc - Pižama pa je dejal, da nam knjige dajejo miselno širino, iz ljudi delajo dobre ljudi in nas vodijo k dobrim dejanjem.

Praznik so obogatili tudi učenci Osnovne šole Angela Besednjaka Maribor, ki so posebej za današnjo slovesnost pripravili kratko avtorsko predstavo "Trenutek s Trubarjem", v kateri so na svoj način počastili Primoža Trubarja in njegov prispevek k slovenskemu knjižnemu jeziku in slovstvu.

Na današnji dan so Predsedniško palačo kot gostje obiskali otroci iz vrtcev Idrija, Kobacaj Grosuplje in Čebelica Kranj, iz Zavoda za razvoj otrok Neva, učenci iz Druge osnovne šole Slovenska Bistrica, Osnovne šole Polje in Osnovne šole Maksa Pečarja, ekipa RoboBoS iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli, stanovalci Doma starejših občanov Preddvor, člani Združenja Trubarjev forum, člani Kulturno-prosvetnega in športno-rekreativnega društva slabovidnih in slepih "Karel Jeraj", člani Društva D9 in Športnega društva EZ3X.

Obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom uslužbencev Protokola Republike Slovenije ogledali poslopje Predsedniške palače in delovne prostore predsednika republike Boruta Pahorja, ki jim je v svoji pisarni odgovarjal na številna vprašanja, povezana z njegovim delom. Z zanimanjem so si ogledali menjavo častne straže garde Slovenske vojske, ki je tudi ob današnjem državnem prazniku postrojena pred Predsedniško palačo.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor s prejemniki priznanja "Jabolko navdiha"
Foto: Daniel Novakovič/STA


Utemeljitvi:

Dr. Kozma Ahačič

Dr. Kozma Ahačič spada med vodilne slovenske jezikoslovce.

Pred kratkim sta izšli dve njegovi slovnici, namenjeni šolarjem. Po slovnici dr. Jožeta Toporišiča, ki je izšla pred 41 leti in je bila namenjena predvsem akademskemu svetu, sta Ahačičevi slovnici prvi, ki sta ciljno napisani za osnovnošolce in dijake. Slovnica z naslovom »Kratkoslovnica«, v kateri so na razumljiv in privlačen način predstavljena slovnična pravila, je namenjena mlajšim šolarjem. Druga, naslov ima »Slovnica na kvadrat«, pa je namenjena srednješolcem in vsebuje tudi različne komentarje in zanimivosti. Avtor v obeh obravnava tudi najsodobnejše spremembe v knjižnem in pogovornemu jeziku ter opozarja na nove besede in njihove zgodovinske razlage.

»Skrajni čas je, da prestopimo v 21. stoletje in sprejmemo, da bo slovnic več, ker bodo pisane za različne uporabnike,« je prepričan dr. Ahačič. Prav njegovi slovnici pa bosta nedvomno dobrodošel pripomoček tudi za vse tiste, ki želijo okrepiti svojo jezikovno samozavest.

Dr. Ahačič je v svojih delih na novo osvetlil številna področja slovenskega jezika in kulture ter zanje prejel več strokovnih nagrad, tudi Trubarjevo nagrado za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine. Povedno je, da sta njegovi slovnici velik odziv doživeli tudi v splošni javnosti, ki je dr. Ahačiča na drugem programu nacionalnega radia izbrala za ime meseca, enako kot mu je leto prej tako izrekla priznanje za spletni jezikovni portal Fran, katerega idejni oče in urednik je.

Portal Fran združuje kar 31 slovarjev in slovenističnih jezikovnih virov ter je s 37.500 ogledi dnevno med najbolj branimi slovenskimi spletnimi stranmi. Slovenija s slovarskim portalom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU postaja vzor tudi številnim jezikoslovcem v drugih evropskih državah.

Pisanja slovnic se je dr. Ahačič lotil na lastno pobudo, vodili so ga visoko zastavljeni strokovni cilji, ljubezen, pa tudi skrb za trdno zasidranost slovenščine v prepišnem svetu prihodnosti. »Mladi naj začutijo, da je jezik nekaj njihovega, nekaj živega, da imajo slovenščino dostopno tudi na pametnih telefonih,« pove. Navdušenje ob izidu obeh slovnic je obet novega navdiha za ustvarjalno moč tako slovenščine kot pogumnih slovenskih jezičnežev. Za ta obet smo dr. Ahačiču vsi iskreno hvaležni.

Dr. Kozma Ahačič, prejemnik priznanja "Jabolko navdiha"
Foto: Daniel Novakovič/STA


Boštjan Gorenc - Pižama

Boštjan Gorenc - Pižama, priljubljeni slovenski rapovski glasbenik, komik in prevajalec, je s svojim prvencem »sLOLvenski klasiki 1« postal največja slovenska literarna zvezda, njegovi klasiki pa knjiga leta 2016. V enem letu je bila ponatisnjena kar trikrat.

Brezčasno duhovita knjiga z mestoma huronsko zabavnimi domislicami, izvirnim in pronicljivim seciranjem družbenega dogajanja ter zabeljeno jezikovno telovadbo kar kliče po tem, da jo večkrat vzamemo v roke in si popestrimo dan, beremo v ocenah Gorenčeve knjige.

Knjiga je namenjena vsem generacijam in vsaka se ob njej zabava. V njej velikani slovenske književnosti in njihovi junaki vstopijo v svet medmrežja in njegovih različnih oblik – od Facebooka in »čivkov« na Twitterju do SMS-ov, elektronske pošte in drugih. S tem ponuja dodatne izzive, pri katerih mlajši starejšim lahko razložijo spletne pomene, starejši pa mlajšim literarne.

Boštjan Gorenc je združil dva povsem različna resničnostna svetova in pri tem spletne oblike duhovito izkoristil za svoje poudarke, s katerimi zbadljivo obravnava naše ravnanje na spletu. Knjiga je zato tudi satira digitalnega vsakdanjika, prepolnega sovražnega govora in zarotnikov.

Od zgodb slovenskih klasikov včasih ne ostane veliko, pa vendar dovolj, da vstopajo v resničnostni svet mladih generacij, se jim pridružijo pri izzivih sedanjosti in jih izzivajo tudi k branju izvirnikov. Po knjižnicah so knjigo pograbili za šole, Gorenčevi preobraženi junaki nastopajo tudi že pri urah slovenščine. sLOLvenski klasiki postajajo zabavno učno pomagalo pri prepoznavanju znamenitih literarnih zgodb, vrinjena črka L pa je obljuba zabave iz elektronske oznake LOL za glasen smeh.

Boštjan Gorenc je zaljubljenec v slovenščino. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. Rad proučuje zgodovino besed, raziskuje pomene starih ali pozabljenih izrazov, jih zanimivo vpleta v jezik našega časa in postavlja v nove miselne zveze. Z besedami se veličastno sprehaja iz preteklosti v prihodnost, iz virtualnega sveta v resnični, iz jezika v jezik. Njegova popotovanja so navdih za mlade, saj jim z njimi odkriva nova obzorja duhovnega sveta slovenske kulturne dediščine.

Boštjan Gorenc - Pižama, prejemnik priznanja "Jabolko navdiha"
Foto: Daniel Novakovič/STA