revija ACTA CARSOLOGICA

Red za zasluge, vročitev 12. decembra 2016

Red za zasluge
za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je revijo ACTA CARSOLOGICA odlikoval z redom za zasluge. Odlikovanje sta 12. decembra 2016 na slovesnosti v Predsedniški palači iz rok predsednika republike prevzela izr. član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter urednik Acta carsologica dr. Franci Gabrovšek in predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Tadej Slabe.



Red za zasluge je za izjemen prispevek k razvoju slovenskega in svetovnega krasoslovja ter uveljavljanju slovenske znanosti v svetu prejela revija Acta carsologica. Odlikovanje sta iz rok predsednika Pahorja prevzela izr. član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in urednik Acta carsologica dr. Franci Gabrovšek ter predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Tadej Slabe.
Foto: STA

Predsednik republike Borut Pahor vročil državna odlikovanja red za zasluge in medaljo za zasluge
Foto: STA/Tamino Petelinšek

Utemeljitev:

Acta carsologica je vodilna krasoslovna revija na svetu. Izhajati je začela pred 60 leti, ko so člani Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni v svoji reviji poročali o svojem delu. Pozneje so se jim pridružili tudi drugi poznavalci krasa. Objavljali so ugotovitve raziskovanj notranjskega in primorskega krasa, Cerkniškega jezera z okolico, geološka kartiranja ozemlja med Postojno, Planino in Cerknico, študije jamskih sedimentov in drugo. V 80. in 90. letih minulega stoletja je revija pridobila ugled v mednarodni strokovni javnosti, v njej so začeli objavljati znanstveniki z vsega sveta. Danes je Acta carsologica revija z mednarodno vsebino, mednarodnim značajem in mednarodnim uredniškim odborom. Med avtorji so vodilne svetovne avtoritete v krasoslovju in med njimi se visoko uvrščajo slovenski strokovnjaki. Revija poroča o dogajanjih v stroki ter spoznanjih o morfologiji in genezi krasa, speleoloških raziskavah, živem svetu na krasu ter o odnosu človeka do krasa.
Kras zajema skoraj polovico slovenskega ozemlja in približno 13 odstotkov zemeljskega kopnega. Slovenski krasoslovci so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju svetovnega krasoslovja, pa tudi k svetovni krasoslovni terminologiji. Revija Acta carsologica, ki jo izdajata Razred za naravoslovne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, je pri tem odigrala pomembno vlogo. Pomagala je uveljavljati pomen slovenskega krasa in vlogo njegovih raziskovalcev. Že desetletja pa je tudi pomemben vir seznanjanja mednarodnih strokovnih krogov z izsledki, raziskovanji in odkritji, povezanimi s krasom, po vsem svetu.
V 60 letih izhajanja revije je bilo na skupno 16.000 straneh objavljenih skoraj tisoč prispevkov več tisoč avtorjev. Ob tem je izšlo tudi nekaj posebnih številk, na primer o raziskovanju Cerkniškega jezera in zgodovini raziskovanja krasa Srednje Amerike ob 500. obletnici Kolumbovega odkritja Amerike, nekaj tematskih številk, zbornikov simpozijev in dodatnih izdaj. Acta carsologica zadnjih petnajst let izhaja v angleškem jeziku s slovenskimi povzetki in je v celoti dostopna tudi na spletu. Že desetletje je uvrščena v pomembne svetovne digitalne podatkovne baze.